Franja

píčiti -im
1. ujesti: kača, čebela ga je pičila
2. pecnuti, pečiti: kača piči, če jo dražiš
3. ubosti: pičiti z iglo
4. žacnuti: pičiti koga s hudo besedo; ne vem, kaj ga je pičilo, da je to rekel
ne znam zašto je to rekao

cȍknuti -nēm
1. tlesniti (kadar se čudimo, zanikamo): on coknu udarivši jezikom o zube i odmahnu glavom
2. pičiti (kača): šarka bi crkla da me cokne

ćȍknuti -nēm dial. pičiti: kao da me prisojkinja ćoknu za srce

fȉsnuti -nēm
1. zažvižgati: zapucaše puške na hiljade i fisnuše do sedam hiljada
2. pičiti: fisnula ga guja

pȅcnuti -nēm
1. pičiti
2. zbosti, ponagajati

pȅčiti -īm pičiti: pečila ga zmija, ekspr. zbosti: pečio ga svojom žaokom

šȉnuti -nēm
I.
1. švrkniti: šinuti konja, koga prutom
2. ekspr. pičiti: šinila ga guja!
3. brizgniti: krv šinu iz rane
4. neprijateljski rafal je šinuo iznad moje glave sovražnikove krogle so zažvižgale nad mojo glavo
5. treščiti: žena omaške žinu jakim čovjekom o zelenu travu
6. šiniti, pogledači: katkad bi neopazice šinuo okom prema društvu
II. šinuti se vreči se: šinuti se na zemlju

ubòsti ubòdēm
I.
1. zbosti: ubosti koga iglom
2. vbosti
3. zabosti: ubosti koga nožem u grudi; ubosti čiodu u kožu, ukosnicu u kosu
4. pičiti: ubosti žaokom, šiljatim predmetom; kravu je ubo obad
II. ubosti se zbosti se

ùgristi ugrízēm, oni ugrízu, ùgrizoh ȕgrīze, ùgrizao -zla, ùgrizen -ena in ugrìzen -èna
1. ugrizniti: ugristi jabuku; ugristi se za jezik
2. pičiti

ùjesti ùjedēm
I.
1. ugrizniti: pas ga je ujeo; vuk je ujeo ovcu; ujesti koga nedoličnom šalom; ujesti koga za srce težko užaliti koga
2. pičiti: ujela ga buha, zmija, guja
3. ekspr. zbosti: ujesti koga pakosnim jezikom
II. ujesti se ugrizniti se: ujesti se za jezik

upèći upèčēm, upèci, upèkoh ȕpeče, ùpekao upèkla, upèčen -èna
I.
1. speči: sunce me je upeklo
2. pičiti: zmija, muha me je upekla
3. ekspr. zbosti, speci: upekao ga je tim riječima; nije li te ništa upeklo u duši
II. upeći se
1. speči se
2. upeči se: u deset oka mesa upeći će se dvije oke
3. čuje se zvek motike o tvrdu upečenu zemlju sliši se zven motike, ko udarja ob zemljo, ki je od sonca otrdela

žȁcnuti -nēm
I. pičiti, zbosti
II. žacnuti se trzniti se, ustrašiti se: na ovu primjedbu ja sam se malo žacnuo u srcu