Franja

odòbriti òdobrīm (rus.)
1. odobriti: molba mu je odobrena; odobriti kome odsustvo, molbu
2. potrditi: odbor je plan odobrio; komisija je kolaudaciju odobrila s pohvalom
3. sprejeti: izvršno vijeće, savezno izvršno veće odobrilo je uvoz repromaterijala
4. zapisati v dobro: odobrili smo na vašem tekućem računu sto hiljada dinara; odobrio sam vas na računu

odobríti -im odobriti, priznati kao dobro, potvrditi vrijednost (vred-) nečega, saglasiti se s kim ili čim: odobriti komu dopust; odobriti učni načrt, nagrado

aprobírati -am (lat. approbare) aprobirati, odobriti

begènisati -išēm (t. begenmek)
I.
1. vzljubiti, čutiti simpatije do koga: koji koga begeniše, s onim i jegleniše kogar kdo rad vidi, z njim rad govori, se pogovarja; već cio sokak zna da moj Mladen tvoju Jelku begeniše da mu je tvoja Jelka všeč, da jo rad vidi
2. ljubiti, marati, rad imeti: ne uzimaj onu koju ne begenišeš; ne begenišem za svojim stolom ljudi koji su tako čvrsto zakopčali dugmeta svoje uniforme da im ne vidiš srcu do dna
3. odobriti, odobravati, pohvaliti: ne begenišem što si uradio
II. begenisati se vzljubiti se, rad se imeti: kad se momak i djevojka begenišu, ne pazi se na godine

dovolíti -volim
I.
1. dozvoliti: šef mi je dovolil ostati doma; dovolite, da vam čestitam; dovolite, moje ime je Aleksander
2. dopustiti: tega mu ne bo nikoli dovolila
3. dozvoljavati, dopuštati: njegov ponos mu tega ne dovoli
4. popuštati: preveč dovoli otrokom
5. odobriti: končno je le dovolil ta zakon
II. dovoliti si
1. dozvoliti sebi: dovoliti si veliko razkošje
2. usuditi se: dovoliti si neslano šalo

licencírati -am licencirati, odobriti, dopustiti upotrebu: licencirati dirkalno progo, bika

okabúliti okàbūlīm (t. kabul, ar.)
1. privoliti, dovoliti: ne mogu okabuliti da me na ovaj način napada, vrijeda
2. odobriti, potrditi: to je naš odgovor, čestiti pašo, ako ga samo ti okabuliš

pofèrmati -ām (it. affermare) dial. potrditi, odobriti

potrdíti -ím i potŕditi -im
1. potvrditi: potrditi izjavo priče
potvrditi izjavu svjedoka (sved-); potrditi koga v čem
utvrditi koga u čemu; potrditi s prisego
potvrditi zakletvom
2. odobriti: potrditi pravilnik, pravila
3. osnažiti: potrditi razsodbo
osnažiti presudu
4. ovjeriti (-ver-): potrditi prepis zdravstvene knjižice
5. potrditi k vojakom uzeti u vojsku
6. povladiti: ni vedel, komu bi potrdil

povláditi pòvlādīm odobriti, potrditi, pritrditi: možeš li ti to njemu povladiti?

pritrdíti -ím, pritidil -ila i pritŕditi -im, pritrjen -a
1. pričvrstiti: pritrditi anteno; z vijaki pritrditi kaj na steno
2. potvrditi: pritrdil je, da je bilo tako
3. odobriti, saglasiti se: pritrditi njegovemu predlogu

votírati -am votirati, izglasati, odobriti, dodijeliti, dodeliti: votirati denar za železniško progo

reprobírati -am (lat. reprobare) reprobirati, odbaciti, odbiti, ne odobriti

ȍsuda ž obsodba: osuda na robiju, na smrt, na globu; osuda iz ogluhe obsodba v odsotnosti; uvjetna = uslovna osuda pogojna obsodba; oslobadajuća osuda oprostilna obsodba, sodba; za -u je ne more se sprejeti, odobriti; donijeti -u izreči sodbo