Franja

nékdaj pril. nekad, nekada: nekdaj so bili težki časi
nekada su bila teška vremena; nekdaj mogočen vladar; že od nekdaj je tako
odvajkada, od davnina je ovako

čȁrdāk m (t. čardak, perz.)
1. gosposki dvorec, navadno dvonadstropna hiša, obdana z vrtom, letnikovec, v balkanskem okolju
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. lesena zgradba na stebrih, sušilnica za koruzo
4. obmejna stražnica, opazovalni stolp na državni meji, nekdaj; čardak ni na nebu ni na zemlji nekaj, kar obstaja samo v domišljiji

čȁslovac -ōvca m
1. obredna knjiga v pravosl. crkvi, v kateri so zbrane vse dnevne molitve, pri kat. brevir
2. nekdaj, začetnica, berilo za vaje v branju: ponovivši bekavicu Vuk počne učiti časlovac

dòčasnīk m nekdaj, v zahodnih krajih podčastnik

kadìkad prisl.
1. včasih, tu pa tam: kadikad se čuje tutanj topova; tek kadikad bi ulicom prošla koja živa duša
2. nekdaj: kadikad o tome se štošta čulo

nȅgda prisl.
1. nekdaj: negda je bio oficir
2. včasih, tu pa tam: negda dovede sobom i ženu

nȅkad, nȅkada prisl.
1. nekdaj, nekoč: u kući našoj sve je kao nekad
2. včasih: nekad se smije, smeje, nekad plače

bèsjeda ž (ijek.), bèseda ž (ek.)
1. govor: svečana, oproštajna, nadgrobna, prijestona, prestona besjeda
2. govor, pridiga: besjeda na Gori
3. beseda, govorica: njena pomirljiva besjeda
4. nekdaj prireditev ob prazniku svetega Save: svetosavska besjeda
5. beseda, čitalniška prireditev

bȅzjāk m
1. nekdaj pogost, danes redek naziv za hrv. kajkavce, pa za Istrane, ki govore čakavsko-slovensko narečje ter za Italijane okoli Gorice in Tržiča (bisiacchi)
2. slabš. butelj: ne mlati, ne obijaj grane! Treba, bezjače, i do godine da rodi

bùbota ž žarg. šol. nekdaj šolski tepežni dan: subota đačka bubota

bȕrš m, mn. bȕrševi (n. Bursche)
1. burš, nekdaj član nemškega študentskega društva: demonstracije bečkih burševa
2. nizko pog. častniški sluga

čàbrina ž gorščina, nekdaj vinska dajatev, ki so jo tlačani dajali zemljiškemu gospodu od vinograda

časlóvac -vca m nekdaj dijak samostanske šole, ki se je učil po časlovcu: u našim školama učenici su se delili u to vreme na časlóvce i psaltirce, prema udžbeniku koji ko uči

čȁūš m, zval. čȁūšu (t. čavuš)
1. podčastnik, vodnik v sultanski turški armadi
2. starešina na svatovščini
3. šaljivec na svatovščini
4. pomočnik predstojnika ceha
5. nekdaj občinski oglaševalec, prim. alaj-čauš

ćelèpōš -oša m, ćelèpūš -úša m (t. kellepuš, perz.) dial.
1. kapica za pokrivanje pleše
2. kapa, ki jo duhovniki nosijo pod pokrivalom
3. nekdaj rdeča kapa v Srbiji, del ljudske noše

dìjāk -áka m (ngr. diakos) zgod.
1. v srednjem veku dvorni pisar pri jugoslovanskih domačih fevdalcih
2. nekdaj dijak samostanske šole, šolan človek

doména ž, dòmēn -éna m (lat. dominium, fr. domaine) domena, področje ustvarjanja, udejstvovanja, nekdaj državna ali vladarjeva posest

dùnđer m, dùnđerin m, mn. dùnđeri, rod. dȕnđerā (t. dülger, perz.) nekdaj v turškem okolju stavbenik, ki je bil hkrati mizar, tesar, zidar

džìvār -ára m (t. dživar, ar.) okolica naselja, mesta, vasi; globa, ki so jo nekdaj morala plačati okoliška naselja za zločin, če oblast ni našla zločinca

èmīn -ína m (t. emin, ar.)
1. nadzornik, ugravnik
2. emin, nekdaj turški finančni uradnik, carinik, davkar ipd.