Franja

nedólžen -žna -o (už)
1. nedužan, nevin: nedolžen trpi za krivega; praznik -ih otročičev
Nevina djeca (de-)
2. nedužan, bezazlen, čedan: zadeva ni tako -a, kot se zdi
3. moralno čist

bezàzlen -a -o nedolžen, preprost, prostodušen: -o dijete; -ōst ž nedolžnost, preprostost, prostodušnost

bezàzlenīk m nedolžen, preprost, prostodušen človek

nȅdūžan -žna -o nedolžen: -i trpe za krivca

nȅvin -a -o nedolžen: biti nevin u čemu; -a dječica; -ōst ž nedolžnost

prepòdoban -bna -o (rus.)
1. prečastit, presvet: -i otac arhimandrit
2. nedolžen: pravi se -bnim kao da ne zna dvije unakrst dela nedolžen obraz, kakor da ne zna do pet šteti

sàf s, áfi neskl. prid. (t. saf, ar.) čist, pravičen, nedolžen

nevinášce -eta s nedolžen otročiček

nȅvīnče -eta s, mn. nȅvīnčād ž nedolžen otročiček

prepòdobiti se -īm se narediti nedolžen obraz, narediti se svetega: šta si se prepodobio kad znaš da si kriv

uprepòdobiti se -īm se (rus.) narediti nedolžen obraz, narediti se svetega: kriv je, a se uprepodobio

dúžan -žna -o, dol. dûžni -ā -ō dolžan: što sam, to ću platiti; kažite mi koliko sam dužan odgovor sam ostao dužan; -o poštovanje; -a obaveza; tko je dužan, taj je tužan; dužan kese ne veže; dužan je kosom na glavi dolžan je, kolikor ima las na glavi; ni kriv ni dužan popolnoma nedolžen

krîv kríva krívo, dol. krîvī -ā -ō
1. kriv, neraven: -a linija; -e noge; ispravljati -u Drinu počenjati nekaj nesmiselnega
2. kriv, poševen, nagnjen: -i toranj u Pisi; kuća stoji -o
3. kriv, napačen: -a vjera, mjera, zakletva; -i novac ponarejen denar; pokucati na -a vrata; to si krivo uradio; slali ste na -u adresu; učiniti -i korak; ići -im putem; biti na -om putu; zavoditi koga na -i put zapeljevati koga na napačno pot; -o ogledalo
4. kriv: kriv čemu, za nešto; ti si -a što nismo na vrijeme došli; ni kriv ni dužan čisto nedolžen, prav nič kriv; ne može se reći -e na nj ničesar slabega se ne more reči o njem; gledati na što -im okom z nezaupanjem gledati na kaj; -a je lijevča (levča) gl. lêvča, lȉjevča

vònjati -ām
1. vonjati, dišati: cvijeće prijatno vonja: u prostorijama vonja kavom; u crkvi vonja na tamjan, tamjanom; sav vonjaše duvanom; na trulež je vonjala tvrda gljiva; čudna smrada od njega kao da grobom vonja
2. duhati, vohati: vonjati ružu; ni luk jeo ni lukom vonjao biti popolnoma nedolžen