Franja

mahníti i máhniti -em
1. mahnuti: mahniti z roko, z repom, s koso
2. udariti, lupiti: mahniti po kom, po ubogi živali
3. obično u vezi sa jo: peš jo bom mahnil v mesto
pješice (pe-) ću poći u grad
4. zamahnuti: mahniti s sabljo

fȕknuti -nēm ekspr. udariti, mahniti, počiti, usekati, fokniti: pijukom fuknuti sovu kad ona munu iz stijene

izváliti ìzvālīm
I.
1. prevrniti, izruvati: izvaliti voćku iz korijena, korena
2. spodviti: izvaliti noge ispod sebe
3. pomoliti: na pendžer je glavu izvalio
4. izbuljiti: izvaliti oči
5. blekniti: izvaliti budalaštinu
6. ekspr. mahniti, primazati, udariti: on izvali ćušku na prvome do sebe
7. zvaliti, izleči: izvaliti što više poroda
8. oditi: četa iz sela izvali
II. izvaliti se
1. zavaliti se: izvaliti se na krevet, na zemlju
2. ekspr. umreti
3. pokazati se: iz magle izvali se sunce
4. zvaliti se, izvaliti se: izvaliti se kao jaje

kȅknuti -nēm ekspr. udariti, usekati, mahniti: keknu ga i raskoka mu glavu

klȅpiti -īm ekspr. udariti, usekati, mahniti: klepiti po gubici, po glavi

klȍpiti -īm (n. klopfen) ekspr. klofniti, udariti, usekati, mahniti: ona ga intimno klopi po debeloj usnici

máhnuti mâhnēm
I.
1. mahniti, zamahniti: mahnuti rukom, repom, bičem, nožem
2. zatresti, zamajati: vjetrić mahnu kadikad zavjesama
3. pustiti pri miru: molio je starac da ga mahnu jer se on ne zove tako
II. mahnuti se gl. manuti se

očépiti òčēpīm, òčēpljen
1. stopiti na: konj ti neće zemlje očepiti
2. stopiti komu na nogo: očepiti koga; vranac očepi Sekulu, te se Sekul probudio; konj se propne, jurne na stranu i očepi jednom psetu nogu
3. ekspr. udariti, mahniti, usekati: udari šakom u mraku, pa je tako najljuće očepio svoga susjeda
4. ekspr. oditi, pobrati se: hajde očepi, pa gledaj svog posla!
5. odčesniti: pojedine grane žele sačuvati da se u osnovi ne očepe
6. ušaliti: bio je gord na ova poredenja i malo očepljen što Spasenija nije ničim pokazala da je polaskana
7. prekršiti: račun nije snabdeven propisnom taksenom markom; i tu si očepio zakon

odàlačiti -īm ekspr. krepko udariti, mahniti: u službenoj revnosti odalačio je nekog radnika

odalámiti odàlāmīm ekspr.
1. udariti, mahniti: odalamiti koga preko leda batinom
2. umreti: odavno je moj Milutin odalamio
3. težko, komaj opraviti: odalamiti svoj posao

odrápiti òdrāpīm
1. udariti, mahniti: odrapiti koga štapom
2. opraskati: mačka me je odrapila
3. opiliti: odrapiti koga cijenom; odrapiti komu ćušku
4. odbrusiti: baš si mu dobro odrapila

òklapiti -īm ekspr. usekati, mahniti: izvadi pa klenu kandžiju, oklapi je nekoliko puta

omàrisati -išēm dial., ekspr. usekati, mahniti, močno udariti: neko ga iznenada omarisa kocem

potégnuti (potéći) pòtēgnēm
I.
1. potegniti: potegnuti brod kraju
2. mahniti, udariti: potegao ga sabljom
3. izdreti: potegnuti mač iz korica
4. potegniti, srkniti: potegnuti iz boce
5. odpraviti se: potegnuti kući, na onaj svijet
6. zgrabiti: pak potegne koplje ubojito
7. bilo je potegni-povuci bilo je zelo hudo, zelo težko
II. potegnuti se
1. vreči se: potegnuti se kamenom na koga
2. zavleči se: potegli su se ovi poslovi

vínuti vînēm
I.
1. mahniti: dok kučka repom ne vine, neće pas za njom potrčati
2. zavihteti: vinuti teško tijelo u sedlo
3. vreči: poslednji pogled je vinuo put Srbije
4. stisniti: strasno vinu k sebi djevojku
II. vinuti se
1. zavihteti se: vinuti se na konja, u sedlo
2. švigniti: vinuti se nebu pod oblake; vinuti se preko polja kao zvijezda preko neba
3. pognati se: vinuti se u visinu

vrȅznuti -nēm ekspr. ošiniti, mahniti, usekati, udariti: vreznuti koga štapom po glavi

vȑgnuti -nēm
I.
1. vreči: vrgnuti koga na tla, zločinca u tamnicu
2. nadeti: vrgnuti luđačku, luđačku košulju na koga nadeti komu; vrgnuti sindžir na lava
3. mahniti, zamahniti: dželat vrže, odsiječe mu glavu
4. odriniti: vrgnuti nešto na stranu
II. vrgnuti se
1. vreči se po kom: on se vrgao na oca
2. oditi med: vrgnuti se u hajduke

zvȅknuti -nēm ekspr. mahniti: zveknuti koga bocom po glavi

krȉžnuti -nēm mahniti navzkriž: potrzma se za pušku i križne brzovito njome po zraku

odàjačiti -īm (t. dajak) ekspr. krepko mahniti, udariti