Franja

kȍča ž (it. coccia) navt.
1. vrsta rabiške mreže za ov na odprtem morju
2. ladja, ki vleče koče

kóča ž
1. koliba, kućica: slamnata koča
2. dom: planinska koča
planinarski dom
3. kuća, kućica: gozdarska koča
lugarska kućica, lugarnica; planšarska koča
planinski stan

čàtrlja ž (t. čatdyrmak) bajta, koča

grbùljača ž slabš. koča: najprimitivniji tip kuće bila je slamna grbuljača

grijánica ž (ijek.), grejánica ž (ek.) dial. bajta, koča

kòliba ž (gr. kalyva) koliba, koča, bajta, kajža

kućérak -rka m
1. hišica, koča
2. shramba za kuhinjsko posodo

kućèrica ž hišica, koča

kućèrina ž, kućètina ž slabš. koča, bajta

kùlača ž koliba, koča: staru -u smo srušili i na njenom mestu podigli jednospratnu kuću

mȁndra ž (gr. mándra)
1. planšarska koča, kraj, koča, kjer se poleti molzejo ovce
2. gl. kačamak

ȕdžera ž, ȕdžerica ž bajta, koča

vréča ž
1. vreća, džak: vreča za moko
vreća za brašno; vreča moke; zadeti -o na ramo
zametnuti vreću na rame
2. koča, vrsta mreže za ribolov

bàčija ž
1. planšarija
2. planšarska koča, planšarsko naselje
3. zgradba, kjer se molzejo ovce in kjer se dela sir

blàtnjara ž z blatom ometana koča

bùsača ž, bùsara ž primitivna koča kot stanovališče, pokrita z rušo: čobanska, ciganska busača

čàtmara ž iz pleteri narejena koča: kućica mu je neokrečena čatmara

drvènjara ž lesena koča, hiša, brunarica

glȁda ž dial. pastirska koča

ìzba ž, rod. mn. ìzbā
1. borna kmečka koča: crna izba vlaških hajduka
2. izba, skromen stanovanjski prostor: žandarski posao vršiti premetačine po sirotinjskim -ama
3. celica v jetnišnici, v zaporu: najgore pak im bjehu tamnice gdje ljude davljahaju u mračnim -ama
4. staja, hlev: kod dvospratnih kuća je donji deo izba za stoku
5. kamra, klet: u -i se drže bačve s groždem, burad s rakijom, kovčezi sa stajaćim odelom i mrs