Franja

elemènt -enta m (lat. elementum) elemen(a)t

člén i člèn člena m
1. član: prvi člen zakona, ustave, trinoma
2. karika, biočug, beočug: člen verige; vezni člen med preteklostjo in prihodnostjo
3. članak, zglavak: zapestni člen
4. član, element: galvanski, akumulatorski, Daniellov člen
5. član, artikl, spolnik: postpozitivni člen v makedonščini
6. stavčni člen rečenični dio, deo, dio rečenice, član rečenice

elèmen(a)t -nta m (lat. elementum) element, prvina: -i matematike, fizike: Voltini -i; skuplja oko sebe nezadovoljne -e; biti, osjećati se u svom -u

paládij m (planet Palas) paladij, paladijum, element

prvína ž
1. prvina, prvi rod, prvi plod
2. element: kemične -e

stìhija ž (gr. stoicheion) stihija, prvina, element, elementarna sila: zlato je kao ruda hemijski vezano sa drugom kojom -om; boriti se sa -om

stilém m stilem, stilema, element, osobina stila

cȅr cèra m (rim. boginja Ceres) kem. cer, cerij, element Ce

flȕōr m (lat. fleuere) kem. fluor, element F

rép m i rèp repa i repa m
1. rep: živalski rep
životinjski rep; rep letala
rep aviona; rep med noge stisniti
podviti rep, povući se iz kritične situacije; ima jezik kot krava rep
ima dugačak jezik; stopiti komu na rep; pobesiti rep
pokunjiti nos; mahati z -om
vrtjeti repom; to nima ne -a ne glave; biti na -u dogajanj
biti na repu zbivanja
2. rep, red: pred trgovinami so dolgi -ovi
3. lisičji rep mala ručna pila, testera; bot.
crveni štir, Alopecurus; pasji rep bot.
kreslica, Cynosurus
4. grlo: v hlevu ima deset -ov
5. drška: rep pri ponvi
drška od tave
6. lastavičji rep lastin rep, u elektrotehnici element trapezastog oblika

skȍba ž
1. grad. penja: -om privremeno spojiti dijelove drvene konstrukcije
2. element za spajanje koncev verig, jeklenih vrvi; u pomorstvu skoba služi za spajanje lanaca

tèrmīn -ína m (lat. terminus)
1. termin, rok: termin za dovršavanje rukopisa
2. termin: stručni, naučni termin
3. log. element silogizma

titán m titan, kemijski, hemijski element

toném m (lat. tonema) tonem, tonski element

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

f s neskl., deseta črka latinične abecede in petindvajseta cirilske azbuke: malo f, veliko F; v glasbeni abecedi četrti ton diahronske C-durove lestvice; f-mol, F-dur; v notni pisavi kratica za dinamično označbo forte (f) in fortissimo (ff); f-Linija v šahu, šesta v navpični vrsti z leve strani; simbol za element fluor (F)

j s neskl., štirinajsta črka latinične abecede in enajsta cirilske azbuke; malo j, veliko J, v kemiji J znak za element jod in kratica za joule