Franja

drstíti se -im se mrijestiti (mres-) se, bacati ikru, biti se, prporiti se: postrvi se že drstijo

bàcati -ām
I.
1. metati, lučati: bacati kamenje, koplje; kad vo rogovima kopa zemlju, na glavu sam sebi zemlju baca; avioni su bacali bombe na nezaštićen grad; birači bacaju kuglice u različite kutije; bacati drvlje i kamenje silovito zmerjati; bacati čifteta ritati, trmoglaviti
2. razmetavati: bacati pare na nekorisne stvari
3. prerokovati iz kart: bacati karte
4. valiti: bacati krivicu na koga valiti krivdo na koga
5. metati: bacati sjenu, iskre, komu klipove pod noge
6. tirati: to me baca u očaj, u brige
7. streljati: bacati pušku; bacati iz pušaka
II. bacati se
1. metati se
2. z vnemo se lotevati: bacati se u proučavanje problema
3. drstiti se: riba se baca
4. šepati: mašina se baca
5. opletati: bacati se nogama
6. spreminjati se, prelivati se: kadikad je vrelo modričasto, kadikad se baca na zeleno

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

mrijèstiti se mrȉjestīm se (ijek.), mréstiti se mrêstīm se (ek.)
1. drstiti se: ribe se mrijeste, mreste
2. mrestiti se, pariti se: sad se tetrijeb mrijesti, tetreb mresti

pȑporiti se -ī se drstiti se

ȉkra ž zool. ikra, ikre: bacati -u iskriti se, drstiti se; jaja se u ribe zovu mrijest, mrest ili ikra