Franja

àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga

cr̀kovina ž, crkòvina ž dial. cerkveno posestvo, cerkvena zemlja

činodjéjstvo s (ijek.), činodéjstvo s (ek.) (csl.) cerkveno opravilo (pravosl.)

glagòljati -ām
1. opravljati obrede v cerkveno slovanskem jeziku
2. ekspr. govoriti, govoričiti: glagolja se o pravopisnoj vanjštini jezika

pȁvečērje s cerkveno opravilo po vecernici

pjȅnije s (csl.) cerkveno petje

pòjānje s pravoslavno cerkveno petje

pȍmēn m
1. omenitev, omenek: o njemu ni -a nema
2. cerkveno opravilo v spomin rajnega: činiti pomen za pokojnoga; davati, držati kome pomen

pôrta ž (lat. porta)
1. vhod, vrata (zlasti cerkvena): gradani su pozatvorili -e; monah zaključa -u i ode u nutrinu samostana
2. cerkveno dvorišče (pravosl.)
3. Visoka Porta zgod. sultanska vlada v Istanbulu

posvjetòviti -svjètovīm (ijek.), posvetòviti -svètovīm (ek.) spremeniti v posvetno, kar je bilo cerkveno, sekularizirati

posvjetovljívati -tòvljujēm (ijek.), posvetovljívati -tòvljujēm (ek.) spreminjati v posvetno, kar je bilo cerkveno, sekularizirati

propovjedníštvo s (ijek.), propovedníštvo s (ek.) pridigarstvo, cerkveno govorništvo

sveštenodéjstvo s (csl.) cerkveno opravilo, božja služba (pravosl.)

cr̀kven -èna -o, dol. cr̀kvenī -ā -ō, crkvènī -ā -ō cerkven, cerkveni: -i otac, sabor, blagdan, učitelj; -a glazba, arhitektura, općina, opština, nadarbina, desetina; -o pravo; -o imanje cerkveno posestvo; siromah kao -i miš reven kot cerkvena miš