Franja

bronca ž v. bronsa

bròn brona m (it. bronzo)
1. bronca, bronza, tuč; vlivati bron; spomenik iz -a, v -u
2. medalja od bronze: tekmovalka je na športnih tekmah dosegla samo bron

bronovína ž bronca, bronza, tuč: orožje iz -e

brónsa i brónca i brónza ž
1. bronca, prevlaka od laka i metala u prašini: premazati peč s srebrno -o
brončati peć
2. bronca, bronza, tuč: kipci iz -e

bronastopólt -a -o (u̯t) koji je puti kao bronca, bronza: -i delavci v pristanišču

brȍnza ž, brònzan -a -o gl. bronca, brončan