Franja

birìč -iča m (it. birro)
1. žbir, pandur, sudski, općinski, opštinski, vlastelinski sluga: graščak je poslal -e po kmeta, gleda kakor birič
gleda mrko
2. omrznuti predstavnik vlasti: preklinja gospodo in -e

čibùgdžija m (t. ćubukču)
1. služabnik, ki je turškemu gospodu nosil in podajal pipo
2. izdelovalec pip
3. birič, ki je pobiral davek čibuk

djȅvēr -era m (ijek.), dȅvēr -era m (ek.)
1. prvi drug pri poroki: ručni djever
2. možev brat, svak
3. sekundant
4. žandar, birič: ni kud majci ni kud u -e položaj je brezizhoden

kàvāz -áza m (t. kavas, ar.) zgod.
1. orožnik, stražnik
2. oboroženi spremljevalec
3. birič

knèšćić m
1. knežič
2. dial. birič, redar

knêz m, mn. knȅzovi in knȅževi (stvn. kuning)
1. knez: knez Mihailo
2. zgod. predstojnik knežine in svobodne plemenske občine v Srbiji pod turško okupacijo
3. vaški predstojnik, zastopnik ljudstva pred turškimi oblastmi
4. birič, občinski sluga
5. zool. lumbrak, knez, Coris julis

pàndūr -úra m (madž. pandúr) pandur, birič

sèjmen m, sèjmenin m, mn. sèjmeni (t. sejmen, perz.) zgod.
1. vojak pešec
2. birič, čuvaj: subaša postavlja -e koji čuvaju njive

tèlāl -ála m (t. tellal)
1. oklicevalec, birič, ki razglaša novice, zakone, zapovedi oblasti: pustiti -a razglasiti
2. izklicevalec na javni dražbi
3. gl. telalin

žbîr m (it. sbirro)
1. vohun
2. birič, redar

bírōv -ova m, bìrōv -òva m (madž. biró) zgod.
1. občinski birič
2. občinski predstojnik, župan, rihtar

dràživaška ž ekspr.
1. psiček
2. vaški birič: draživaška je seoski pandur ili birov koji ide u selu od kuće do kuće, pozivajući ljude na vršenje kakve dužnosti
3. kdor ščuva lovske pse

zdûr m, mn. zdȗri in zdȕrovi (lat. exitor) zgod.
1. glasnik
2. birič v starem Dubrovniku