Franja

škòf škofa m, mn. škofje i škofi -ov (stvnj. biscof < gr. episkopos) biskup
( katol.
), episkop, vladika
( pravosl.
)

bȉskup m (stvn. biscof, gr.)
1. škof (katol., protest.),
2. škofija pri perutnini

vlàdika
1. m (stsla.) vladika, cerkveni vladar, episkop, škof: vladika Petar Petrović Njegoš; vladika Josip Juraj Štrosmajer
2. ž plemenita gospa v patricijskem Dubrovniku

zavlàdičiti -īm
I. posvetiti za vladika, škofa
II. zavladičiti se postati vladika, škof

èparh m (gr. eparchos) eparh, upravitelj bizantinske pokrajine, škof pravoslavne cerkve

èpiskop m (gr. epískopos)
1. episkop, pravoslavni škof
2. episkop, vrsta epidiaskopa: klub je nabavio nov episkop

koàdjūtor m (lat. coadjutor) koadjutor, škof pomočnik

sufràgān -ána m (lat. suffragari) sufragan, pomožni škof

zàbiskupiti -īm
I. posvetiti, postaviti za škofa
II. zabiskupiti se postati škof