Franja

škȍditi -īm škoditi: rakija škodi zdravlju

škóditi -im škoditi, nanositi štetu, pričinjavati štetu: to ti ne bo škodilo
to ti neće škoditi, uditi: nič ne škodi, če ne prideš
nije šteta ako i ne dodeš

dòdijati -ām
I.
1. zamrzeti, presesti, naveličati se: ovakav postupak čovjeku s vremenom dodija; dodijao mu je život; odavno mi je već dodijao ovaj čovjek
2. škoditi, priti do živega: puške Marku ne mogahu lako dodijati jer je na njemu oklop od gvožda
II. dodijati se presesti: narodu se već dodijalo uludo ginuti

kìdisati -išēm (t. kyjdyrmak)
1. udariti, navaliti, navaljevati na koga, naskočiti, naskakovati koga: kidisati na koga, na čiju čast, na čije poštenje
2. siliti: ona je kidisala jednako: pij, jedi, prijatelju!
3. ne prizanašati komu, uničiti koga: trgovci mu za dug kidisaše
4. ubiti, škoditi: junak negda, sad ne junak više, no trst kojoj svaki hlad kidiše
5. kidisati sebi ubiti se: mladi grof kidisao je svome životu

nàuditi -īm škoditi, naškoditi: nauditi komu u čemu; jelo će mu nauditi; zapalio mi stog sijena da bi mi naudio

páčiti -īm (it. impacciare)
I.
1. ovirati, motiti: mene moja muka pači; treba da nitko nikoga ne pači u izvršavanju posla njegove vjere
2. škoditi: vino dobru volju jači, ali razumu mnogo pači
II. pačiti se biti poreden, prešeren

škódovati -ujem i škodováti -ujem, škoduj -te, škodoval -ala škoditi, nanositi štetu: škodovati sosedom, komu na časti, na ugledu, na imenu; škodovati se za koga
štetovati se za koga, pretrpjeti (-pe-) štetu za koga: nikar se toliko ne škodujte
nemojte toliko da se štetujete

štȅtiti -īm
I.
1. škodovati, škoditi, povzročati škodo: štetiti komu, koga; voluharice žive po poljima, štete usjeve; česte promjene modnih linija počele su štetiti industriji; to šteti zdravlju
2. kvariti: nemoj maziti dijete, time ga štetiš
3. trpeti škodo: neka šteti kad ne sluša
II. štetiti se
1. trpeti škodo: neće biti pravo da se štetiš, a meni za fajdu
2. kvariti se: krv se u njemu brzo štetila

ȕditi -īm škoditi: to mi udi zdravlju