Franja

šaljívec -vca m šaljivac, šaljivčina: dvorni šaljivec

džumbùslija m, džumbùšlija m, džumbùščija m šaljivec

kenjčìjāš -áša m komedijant, šaljivec

kr̀can m etn. šaljivec, ki na svatovščini zabava goste

lakrdìjāš -áša m šaljivec, burkež: lakrdijaš i patnik u istom licu

milòbruković m dial. šaljivec

sȍjtarija m (t. sojtary) šaljivec, burkež

šàlac šàlca m šaljivec

šàldžija m, šalìdžija m dial. šaljivec

šàljčina m ekspr. šaljivec

šàljivac -īvca m, šaljìvdžija m (t. -dži) šaljivec

vrtòloga m
1. krščanski obmejni vojak v turški službi
2. ekspr. šaljivec

zȅzalo m, s šaljivec, dražljivec, zafrkljivec

čȁūš m, zval. čȁūšu (t. čavuš)
1. podčastnik, vodnik v sultanski turški armadi
2. starešina na svatovščini
3. šaljivec na svatovščini
4. pomočnik predstojnika ceha
5. nekdaj občinski oglaševalec, prim. alaj-čauš

éra m, zval. êro, mn. ére šaljivec iz užiškega kraja: kad se sastanu -e

karàđol m, karàđoz in (t. karagöz) glavna oseba v turškem lutkovnem gledališču, duhovit šaljivec, poosebljenje humorja in ironije, lutkovno gledališče: katkad se skupilo toliko svijeta koliko pred kakvim karađozom; bilo je i u tursko vreme nečega na ovo nalik kad se kakav turski karađol daje u kafani