Franja

čȕdo prisl. zelo mnogo, zelo veliko: čudo svijeta, sveta; čudo ljudi

čȕdo s
1. čudež: činiti čudesa
2. čudo: priroda čini čuda, a vračare čudesa
3. začudenje: prekrstiti se od -a; zinuti od -a
4. veliko dejanje: partizani i kod nas -a prave
5. skrb, težava: zabavati se o svom -u
6. svako čudo za tri dana vse se kmalu pozabi; -om se čuditi zelo se čuditi

čúdo -a i -esa s, u gen. mn. čudes
1. čudo, izvanredan događaj: naši borci so delali prava -a
2. čudo, nešto što izaziva čuđenje: ta otrok je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta
3. čudo, nešto fantastično, natprirodno: iz vode se je pokazalo čudo
4. čuđenje: od -a je izbuljil oči

čúdo pril. čudo, začudo: čudo hitro je minilo; nabralo se je čudo ljudi

čovjèčīšte s (ijek.), čovèčīšte s (ek.) slabš. človeško čudo, nečlovek

čúdež m čudo: storiti čudež; verovati v čudež; -ev ne znam delati; čudež je, da še živi

ìbret m (t. ibret) dial., zastar.
1. zgled: od njega je ibret zauzela po njem se zgleduje
2. čudo: kakav se ovo ibret radi sa mnom
3. presenečenje: carević ga pogleda začuđeno, jer nije znao od -a ni na kome je dijelu zemlje
4. množica: ako te uhvatim i stanem udarati, skupiće se svijet na ibret

mirákel -kla m (lat. miraculum) mirakul, čudo

miràkul m (lat. miraculum)
1. lit. mirakel, srednjeveška drama
2. čudna zadeva, čudo: praviti -e

prečúden -dna -o
1. prečudan, veoma čudan: prečuden človek
2. za čudo lijep, lep, divan: -a lepota

prečudovít -a -o za čudo lijep, lep

ùsvista ž čudež, čudo: za -u ja ostadoh kod majke po čudnem naključju sem ostal pri materi

bôg bȍga m, mn. bògovi bog: moliti se -u; u početku stvori bog nebo i zemlju; za -a miloga za božjo voljo; kumiti koga -om rotiti za božjo voljo; bog da mu dušu prosti bog se ga usmili, bog mu grehe odpusti; bog i duša pri moji veri, prav zares; čovjek kaže, a bog raspolaže človek obrača, bog obrne; bog je prvo sebi bradu stvorio; bože sačuvaj bog obvaruj; na pravdi -a brez krivde; vjerovati u boga verovati v boga; triput bog pomaže; bože mili, čuda velikoga! moj bog, kakšno čudo!

čȕdan -dna -o
1. čuden: -o vladanje; -a znamenja; -e misli
2. čudovit: -a priča; -e puške, valja mušku glavu; -o čudo veliko čudo; čudan svat, svetac čuden človek, čudak