Franja

čâr čâra m, mest. u čáru, mn. čâri, rod. čárā, daj. čârima, tož. čȃre, čâr čâri ž, mn. čâri, rod. čárī, daj. čárima, tož. čȃri
1. čar: ona umije da pokaže svoje čari; u Vuku je bilo toliko neposredne snage i čara da je iz Kopitara izvukao ono što je u Kopitaru bilo za Vuka najdragocenije; pred njom je sada iskrsnuo sa svim svojim čarima i onaj lijepi dan; ali znaj, pesma uzalud pokušava da vrati čari starinskoga doba
2. mn. čarovnije: da čini čare, da liječi marvu i ljude; iz početka je mislio da su to čari kakvi

čár -a m
1. čar, draž: čar narave, ženski -i
2. čarolija, čara

bahòrija ž čaranje, čar, mik: bahorija narodne poezije

bâj m, mest. u báju pesn. čar, mik: sva priroda pozdravlja je, raduje se njenom -u

drâž drâži ž, mest. u dráži
1. draž, mik, čar, lepota: djevojka sa svojim dražima; divna svetlost dodavala je njenom licu draž koju mesečina daje letnoj noći
2. dražljaj: živci primaju vanjske -i

drȁžēst ž čar, mik, milina

mík m draž, čar: ženski -i
draži jedne žene

prȅlēst ž (csl.) zastar. mik, dražest, čar, gl. prelastan, prelastiti

prelést -i ž (rus.) dražest, čar, milina

šȁrm -a m (fr. charme), šarm, čar, očarljivost

òbajānje s nepremagljiv čar, mik: kakve sam duge i zoru naslutio, čitava obajanja

začìniti zàčinīm
1. začiniti: začiniti jelo
2. ekspr. okrasiti, dati čemu poseben čar: začiniti govor probranim riječima; svojom ljepotom začinila je pozorišnu, kazališnu predstavu