Franja

kȍnat kȏnta m (it. conto) dial. račun: učiniti s kim konat obračunati s kom; ne mogu doći s njima ni na kakav konat z njimi se ne morem sporazumeti

kȍnjskī -ā -ō konjski: konjski vašar; -a dlaka, zaprega, hrana; konjski rep etn. okrasni predmet in znak priznanja, npr. paša z dvema, s tremi konjskimi repi, ob slovesnostih se je k. rep nosil v sprevodu pred dostojanstvenikom; -e uši bot. dvolistni vimenjak: konjski bosiljak bot. vodna meta; konjski karanfil bot. temno rdeči, mnogocvetni nagelj; konjski rep bot. ostrožnik; -o kopito bot. kopitnik; -a smrt zool. kovinsko modri kačji pastir; -a snaga konjska moč; -e širine pas slabih vetrov na področju pasatov; -a balega konjska figa

kȍrāk m mest. u koráku, na koráku, mn. kȍrāci
1. korak: ići brzim -om; držati korak s kim; ići korak naprijed, dva -a natrag, nazad; učiniti krivi korak narediti napačen korak; držati se od koga korak dalje; napredovati gigantskim koracima; ići korak po korak iti korak za korakom; njenu intrigu prozreo je na prvom koraku; pratiti koga u korak spremljati koga v korak; uhvatiti korak s kim ujeti s kom korak
2. dejanje: njihov korak može se smatrati činom očaja, izdaje
3. ukrep: učiniti potrebne -e
4. korakom prisl. korakoma: korak se približavati

kôrda ž (it. corda)
1. vrv, vože
2. vrv, pas: bijela fratarska korda
3. vrvca, zažigalna vrvca: zapaliti šibicom -u i izazvati eksploziju
4. držati koga u -i strogo ravnati s kom, imeti koga v strahu

kȍrijen m (ijek.), kȍrēn m (ek.)
1. koren, korenina: puštati, hvatati -e; uhvatiti dubokog -a globoko se ukoreniniti; iščupati što s -om izpuliti s korenino vred; podsjeći čemu korijen; presjeći što u -u presekati v korenini; iz -a izmijeniti, promijeniti temeljito zamenjati, spremeniti; vući korijen od koga izvirati od koga; zatrti u -u zatreti v korenini, popolnoma uničiti
2. lingv. koren, besedni koren: rad je korijen porodici radnik, radnica, raditi, radnja, zarada, predradnik, radionica itd.
3. koren: korijen jezika, ruke, dlake, zuba
4. mat. koren: kvadratni, kubni korijen; izvući, vaditi korijen broja 25

kòsa ž kosa: brusiti -u; kositi -om kositi s koso; došla kosa do brusa, do kamena mera je polna, tako se ne more naprej; udarila kosa u kamen

kòštac -àca m: uhvatiti se u koštac spoprijeti se s kom

krâj krȁja m, mest. u kràju, mn. krȁjevi
1. kraj: rodni kraj; manji i veći krajevi u našoj zemlji; guske se sele u topliji kraj; očaran romantikom -a
2. pokrajina: pasivni, primorski, beskišni krajevi
3. obrežje, obala, kopno: hvali more, drž se -a; srećno stići na kraj
4. konec: pred kraj godine; na kraju godine; slijediti, slediti do na kraj svijeta, sveta; s -a na kraj; izvući tanji kraj potegniti tanjši konec, skupiti jo; okrenuti deblji kraj uporabiti ostrejše ukrepe; ići, dolaziti -u približevati se koncu; ići do -a u nekoj stvari iti do konca v neki zadevi; na -u krajeva navsezadnje; izići s kim na kraj srečno končati s kom, premagati koga
5. krajevina: on zadigne krajeve od habita i zadene ih o pojas
6. kraj, dežela, domovina: ići u stari kraj, vratiti se u stari kraj

kȑst kr̀sta m (gr. christos)
1. križ: razapeti na krst križati; skinuti s -a sneti s križa; zlatni krst Crveni krst; primiti krst za zasluge; G-dur ima jedan krst; D-dur ima dva -a; svatko nosi svoj krst
2. krst: na krstu dobi ime Matija
3. ekspr. krščanstvo: kad su nam stari primili krst
4. križ, stava snopja na njivi: krstovi pšenice

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

kr̂v kȑvi ž, mest. u kr̀vi
1. kri: cirkulacija, kruženje, strujanje -i; koagulacija, zgrušavanje -i; mlada krv; gubitak -i; pretraga -i preiskava krvi; iz rane šiklja krv brizga kri; plava krv; užas nam ledi krv u žilama; bljuvati, bacati krv; crven kao krv; praviti zlu krv delati hudo kri; to su ljudi naše -i; biti ljute -i biti hude krvi; biti pun -i i mesa biti poln življenja; boriti se do posljednje kapi -i; čovjek nemirne, žestoke, vruće, južnjačke, opake, pogane -i; nečista krv danak u krvi krvni davek nekdaj v sultanski Turčiji; dati za koga zadnju kap -i; nož i krv je medu nama med nama, med nami je smrtno sovraštvo; piti nečiju krv na pamuk nenehno mučiti, trpinčiti koga; omastiti ruke krvlju neprijatelja umazati si, pomočiti roke v sovražnikovo kri; oprati krvlju uvredu s krvjo oprati žalitev; krv nije voda; kupati se, plivati u krvi; legla, pala je krv medu nama nastalo je smrtno sovraštvo med nama, med nami
2. on mi je rod po krvi on je moj krvni sorodnik, biti slovenačke (slovenske), hrvatske, srpske -i

kȕrijālan -lna -o kurialen: -o pismo kurialna pisava, poseben stil latinice, s katero so pisani starejši dokumenti papeške pisarne

kȕtast -a -o oglat: pred njim se pojavi suho, -o lice, ridih brkova; sobica je mala, -a s koti, z ogli

lèći lȅžēm, lȅgnēm, lȅzi, lègoh lèže
1. leči: leći u postelju, na zemlju; leći bolestan
2. vgnezditi se: u njegovu pamet legla je ova misao
3. položiti: žena ga legnu na krevet
4. pomiriti se, prenehati: legla je kiša; leglo je neprijateljstvo
5. zaiti: sunce je leglo za goru
6. zavzeti se: pisac je gotov da legne sav za ono što kaže
7. umreti: kada bude leglo pokoljenje moje, s njim ću i ja leći na krilo Vardara
8. krv će leći između nas med nami bo nastalo smrtno sovraštvo; leći na rudu sprijazniti se s položajem; stvar je legla zadeva je potlačena

lȉle-m ȉle prisl.: za žene je lile-mile, osveta je za čovjeka za ženske je božanje, za moža je maščevanje; on oko nje sve lile-mile on okoli nje samo s sladkimi besedami

lúpati lûpām
1. tolči, razbijati, ropotati: lupati koga šakom; lupati nogama; lupati na vrata; srce jako lupa; lupati tanjirima; lupati glavom o zid, šakom o sto tolči z glavo ob zid, s pestjo ob mizo
2. razbijati si: lupati glavu brigama
3. ekspr. gobezdati, čenčati: šta lupaš koješta
4. ekspr. vpiti: nemoj više lupati, čuli smo već sve
5. neenakomerno udarjati: točak, kaiš lupa

lùtrija ž (n. Lotterie, holand.) loterija: novčana, robna lutrija; Državna lutrija FNRJ; izvući -u zadeti loterijo, zadeti v loteriji; tom ženidbom on je izvukao -u s to ženitvijo se je opekel

m s neskl., osemnajsta črka latinične abecede, petnajsta cirilske in glagolske azbuke; malo m, veliko M; v rimskem zapisovanju številk je M znak za tisoč (1000), m je kratica za metar, muški spol, minut, minuta: m s piko (m.) je kratica za mjesto, mesto in mjesec, mesec

maršàlāt -áta m maršalat: obratiti se s molbom -u obrniti se s prošnjo na maršalat

mȁzati mȁžēm
1. mazati: mazati maslac na hljeb, hleb, na kruh; mazati lice bjelilom, belilom, šminkom; ovaj slikar ne slika nego maže
2. mazati, podkupovati: valja mazati, pa onda ide
3. ekspr. tepsti: mazati leđa
4. beliti
5. ekspr. pošteno jesti; laže i maže s sladkimi besedami vara