Franja

Zadetki iskanja

  • dȅbe -eta s mn. debèta (t. debbe) dial. ploščata lesena posoda, izdolbena iz enega kosa, za spravljanje sira in kajmaka
  • degažírati -àžīrām (fr. dégager) degažirati
    1. oprostiti, osvoboditi, razbremeniti: degažirati koga a ne angažirati
    2. vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče
  • dehidrácija ž (lat. de, gr. hydor) dehidracija, odvzem, izguba vode iz česa: dehidracija organizma u teškoj bolesti; dehidracija živežnih namirnica
  • dekapsulácija ž (lat. de, capsula) dekapsulacija, izluščenje organa iz njegove ovojnice: dekapsulacija bubrega
  • deložírati -am (fr. déloger) deložirati, iseliti iz stambenih ili poslovnih prostorija
  • dèrati dȅrēm, vel. dèri -ite, impf. dȅrāh -āše, dèrao dȅrāla, dȅrān -a
    I.
    1. dreti, iz kože devati: derati konja; dobroga je pastira posao ovce strići, a ne derati; stric je običavao derati ubijene zečeve
    2. lupiti, guliti: ne deri kore da ne bude gore
    3. trgati: derati cipele; derati hlače na školskim klupama
    4. tolči, biti: viče na volove r dere batinom kud stigne
    5. dreti: voda dere cestom
    6. odirati: derati kožu s tuđih leđa, mušterije
    II. derati se
    1. trgati se: samo se jedra deru lupajući usled debela mora
    2. dreti se: dere se kao da ga paraju
    3. mučiti se, trpeti: derao se u carskoj službi dvanaest godina
  • derèklija ž vrsta svilenega ali bombažnega platna, obleka iz takega platna: djevojka se nakitila sve u zlato, svilu i derekliju
  • dèrmān -ána m (t. derman, perz.) dial. zdravilo; pomoč, rešitev iz stiske, težave: daj od dva -a jedan: ili mi je ozdravi, ili je uzmi sebi u raj; hodža ga pozvao da se poturči, pošto drugoga -a nema
  • detektívka ž
    1. književno djelo (del-) iz života ili djelovanja (del-) detektiva
    2. detektivka, žena detektiv
  • dezertírati -am dezertirati, pobjeći (-beći), bježati (bež-) iz vojske
  • dȉmnuti -nēm puhniti dim iz ust: zapali lulu i dimnu dva-tri puta
  • díngač m dingač, crno vino iz okolice sela Dingač na Pelješcu
  • dȉonīk m, diònīk -íka m (ijek.), dȅonīk m, deònīk -íka m (ek.)
    1. deležnik: svi smo jednaki dionici uspjeha ili neuspjeha
    2. soudeleženec: ja sam i svjedok i dionik krupnih događaja
    3. kdor izstopi iz zadružne skupnosti, iz skupnega gospodinjstva
  • dogramàdžija m (t. dogramadžy) dial. rezbar, mizar, kdor izdeluje predmete iz lesa
  • dolagívalo s
    1. lažnivec, ki dodaje iz svoje malhe
    2. lažnivi ovaduh
  • dȍlmen m (fr. dolmen) arheol. dolmen, prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov
  • dónjac dónjca m prebivalec iz spodnjih krajev, z ravnine
  • donjògradskī -ā -ō iz spodnjega mesta: -o stanovništvo
  • donjòkrajac -ājca m človek iz spodnjega kraja
  • donjòselac -ēlca m človek iz spodnjega konca vasi