Franja

šȉbati -ȁm
1. šibati, bičati: šibati volove
2. tolči, udarjati: lav je bijesno režao i repom oštro šibao
3. šibati, bičati, ostro kritizirati: Cankar oštrom satirom šiba malogradanštinu
4. biti: kiša šiba u prozore
5. meriti: kuda to šiba; na što ovim riječima šibaš
6. streljati: šibati očima, pogledom
7. ekspr. pobirati jo, teči: šibati kući; strelovito šibati kroz šumu
8. brizgati: krv mu šiba iz rane, iz ruke
9. šibaj napolje! poberi se (ven)!

šíšati šȋšām
I.
1. striči: šišati komu kosu, bradu; šišati koga do kože; šišati ovce
2. ekspr. odirati: šišati koga bez makaza
3. ekspr. naglo jo pobirati, teči: gle, kako šiša, sigurno će stići
4. ekspr. v rafalih streljati, leteti: iz zasjede su šišali po našoj koloni; po kukuruzištu su šišali neprijateljski meci
II. šišati se striči se

tȍrina ž zemlja, kjer je bil obor; zemlja, ki jo je živina v oboru pognojila

tùlumina ž
1. velik meh
2. zgod. dajatev v vinu, ki so jo spahiji pobirali od podložniških vinogradov

upŕcati ùpr̄cām ekspr. pobegniti, pobrisati jo: on je uprcao u goru i po svoj prilici otišao u hajduke

ȕšur m, (t. ošur, ar.)
1. desetina
2. mlevščina, mlinarska merica, količina moke, ki si jo mlinar pridrži za mletje
3. uzeo bog ušur od njega bog ga je zaznamoval

vezìrāt -áta m vezirstvo, vezirjevo dostojanstvo, pokrajina, ki jo upravlja vezir

vìnoš m dial. ludra, pijača, ki jo dobimo, če na vinske tropine nalijemo vode, pustimo prevreti in stisnemo

vukòjedina ž
1. ekspr. meso živali, ki jo je volk raztrgal
2. med. lupus

vûkovica ž cirilica, ki jo je priredil Vuk Karadžić

zagrèpsti -grèbēm
1. zagrebsti, pokopati: zagrepsti lešinu
2. zajeti, zagrabiti: zagrepsti vode, kašikom
3. ekspr. pobrisati jo: zagrepsti u bijeli svijet
4. oprasniti, raziti: zagrepsti nožem po staklu

zȁhvata ž, zàhvatina ž
1. zemlja, ki jo odorješ od sosedovega
2. količina rib, ki jih ribiči z enim potom ulove
3. travnik ali njiva na krčevini

zàkopina ž
1. zemlja, ki jo od davnih časov obdeluješ, dedovina: to je moja zakopina
2. jama: gledati u dubinu -e

zapáliti zàpālīm
I.
1. zažgati: zapaliti kuću
2. prižgati: zapaliti svjetlo, cigaretu
3. razvneti: zapaliti strasti
4. užgati, ustreliti: zapaliti pušku
5. ekspr. mahniti jo: zapaliti pješke u varoš
6. zapaliti kome svijeću držati komu svečo ob smrtni uri
II. zapaliti se
1. zažgati se
2. vneti se
3. razvneti se, navdušiti se
4. razjeziti se

zâr m, mest. záru (t. zar, ar.)
1. tančica, koprena, ki jo nosijo muslimanke čez obraz, kadar gredo iz hiše
2. platneno ali sukneno vrhnje oblačilo muslimank zunaj hiše
3. dial. zavesa

zasòliti zàsolīm
1. osoliti: zasoliti jelo
2. zasoliti: zasoliti govor šalom
3. ekspr. zasoliti jo: zaklela se da će ovom mangupu zasoliti

zastrúgati zàstrūžēm
1. zastrugati, začeti strugati
2. začeti kopati: konj je zastrugao
3. ekspr. pobrisati jo

zavìjāč -áča m
1. zool. zavijač: ljeskov zavijač
2. ruta, ki jo muslimani ovijajo okrog fesa
3. ovijača, gamaša
4. odvijač, zavijač (orodje)

zážanj -žnja m agr. postat, širina, ki jo zajame vrsta žanjic

zàžditi -īm, zàždijēm, zažèći -žèžēm
1. zažgati: zažditi kuću
2. ustreliti, sprožiti: zažditi pušku
3. ekspr. pobegniti, popihati jo: vuk zaždi prema šumi; u tren oka poskakali su iz rake i zažegli preko polja