-
potùrlije ž mn., pòture ž mn., pòturice ž mn. (t. potur) široke hlače v kmečki noši
-
poùtjecati -čēmo (ijek.), poùticati -čēmo (ek.)
1. drug za drugim uteči: neki mladići koji na konjima poutjecaše
2. po vrsti se izlivati v: rijeke koje poutjecaše u more
-
pòvečērje s, povèčērje s
1. povečerje, retrait, v vojašnici signal s trobento za nočni počitek: svirati povečerje
2. večernica v pravosl. cerkvi
-
pòvije pȍvījā ž mn.
1. medočje: pogoditi u povije
2. geogr. razvodje v dolini ali planinskem usadu: razvoda u dolinama ili u kotlinama zovemo povijama
-
pòvōjče -eta s otrok v povoju
-
povr̀stati -ām postaviti v vrsto, postrojiti: povrstati vojsku; vojske su jedna prema drugoj povrstane za boj
-
pozadínac -nca m vojak v zaledju
-
pòzajmenica ž
1. skupno delo dveh sosedov ali prijateljev pri poljskih opravilih, žetvi, košnji itd.: oduvijek bili su u pozajmenici, letinu su sabirali jedan drugome zajednički, gl. tudi pozajmica 3.
2. ženska, ki dela v pozajmenici
3. ženska, ki rada da na posodo: tvoja strina je moja pozajmenica, uvijek mi pozajmi kad mi što treba
-
pozajmènīk -íka m moški, ki dela v pozajmenici
-
pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica
-
pòzvati pozòvēm
I.
1. povabiti: pozvati koga na večeru, na ručak
2. pozvati, poklicati: pozvati koga na odgovornost, na predaju, na dvoboj, na sud, u vojnike
II. pozvati se navesti v svojo obrambo, sklicevati se: pozvati se na zakon, na ustav
-
pòžārčiti -īm biti požarni v vojašnici: noćas ću opet požarčiti
-
prȁkōlje s prakolje, staro kolje v vinogradu
-
pramìnjati -ā
1. mesti, padati v prarnenih: snijeg već od jutra praminja
2. plapolati s slabim, plamenom, brleti: na grobovima praminjaju žišci kandila
-
prána ž trhel Les, ki se v temi sveti
-
pravòrek -a -o (ijek., ek.) pravičen v besedah: siromah može biti pošten i pravorek
-
pr̀čvār -ára m kuhar, prodajalec v prčvarnici
-
prčváriti pr̀čvārīm imeti javno preprosto kuhinjo, delati v preprosti javni kuhinji
-
pr̀čvārka ž kuharica, prodajalka v prčvarnici
-
préći prêdēm (ijek., ek.), prédi, prédoh préde, prèšao prèšla, prêden
1. preiti k: preći k neprijatelju
2. preiti v: preći u krv, u čije ruke
3. preiti na: preći na koga; posjed je prešao od oca na sina; preći ćutke na stvar preiti molče k stvari, na stvar; preći na dnevni red
4. priti (čez), preiti (čez, preko): preći potok; pitam te zašto ne predeš u našu kuću; preći most
5. prehoditi: preći put od Trebinja do Dubrovnika
6. preiti, prestopiti: preći mjeru, granicu