Franja

Zadetki iskanja

  • potùrlije ž mn., pòture ž mn., pòturice ž mn. (t. potur) široke hlače v kmečki noši
  • poùtjecati -čēmo (ijek.), poùticati -čēmo (ek.)
    1. drug za drugim uteči: neki mladići koji na konjima poutjecaše
    2. po vrsti se izlivati v: rijeke koje poutjecaše u more
  • pòvečērje s, povèčērje s
    1. povečerje, retrait, v vojašnici signal s trobento za nočni počitek: svirati povečerje
    2. večernica v pravosl. cerkvi
  • pòvije pȍvījā ž mn.
    1. medočje: pogoditi u povije
    2. geogr. razvodje v dolini ali planinskem usadu: razvoda u dolinama ili u kotlinama zovemo povijama
  • pòvōjče -eta s otrok v povoju
  • povr̀stati -ām postaviti v vrsto, postrojiti: povrstati vojsku; vojske su jedna prema drugoj povrstane za boj
  • pozadínac -nca m vojak v zaledju
  • pòzajmenica ž
    1. skupno delo dveh sosedov ali prijateljev pri poljskih opravilih, žetvi, košnji itd.: oduvijek bili su u pozajmenici, letinu su sabirali jedan drugome zajednički, gl. tudi pozajmica 3.
    2. ženska, ki dela v pozajmenici
    3. ženska, ki rada da na posodo: tvoja strina je moja pozajmenica, uvijek mi pozajmi kad mi što treba
  • pozajmènīk -íka m moški, ki dela v pozajmenici
  • pòzajmica ž
    1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
    2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
    3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
    4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica
  • pòzvati pozòvēm
    I.
    1. povabiti: pozvati koga na večeru, na ručak
    2. pozvati, poklicati: pozvati koga na odgovornost, na predaju, na dvoboj, na sud, u vojnike
    II. pozvati se navesti v svojo obrambo, sklicevati se: pozvati se na zakon, na ustav
  • pòžārčiti -īm biti požarni v vojašnici: noćas ću opet požarčiti
  • prȁkōlje s prakolje, staro kolje v vinogradu
  • pramìnjati
    1. mesti, padati v prarnenih: snijeg već od jutra praminja
    2. plapolati s slabim, plamenom, brleti: na grobovima praminjaju žišci kandila
  • prána ž trhel Les, ki se v temi sveti
  • pravòrek -a -o (ijek., ek.) pravičen v besedah: siromah može biti pošten i pravorek
  • pr̀čvār -ára m kuhar, prodajalec v prčvarnici
  • prčváriti pr̀čvārīm imeti javno preprosto kuhinjo, delati v preprosti javni kuhinji
  • pr̀čvārka ž kuharica, prodajalka v prčvarnici
  • préći prêdēm (ijek., ek.), prédi, prédoh préde, prèšao prèšla, prêden
    1. preiti k: preći k neprijatelju
    2. preiti v: preći u krv, u čije ruke
    3. preiti na: preći na koga; posjed je prešao od oca na sina; preći ćutke na stvar preiti molče k stvari, na stvar; preći na dnevni red
    4. priti (čez), preiti (čez, preko): preći potok; pitam te zašto ne predeš u našu kuću; preći most
    5. prehoditi: preći put od Trebinja do Dubrovnika
    6. preiti, prestopiti: preći mjeru, granicu