-
pòkōj -oja m zgod. ime črke p v glagolici in stari cirilici: stolovi na pokoj mize postavljene v obliki cirilske črke p, podkvasto postavljene mize
-
pokólčiti pòkōlčīm pokoliti, pokoličiti, zabiti kole v zemljo: pokolčiti trasu, vinograd
-
pòkopica ž prva pomladanska kop v vinogradu, gl. tudi sebica
-
pòkovina ž dial. nagrada kovaču za njegovo delo, navadno v žitu
-
poletárac -rca m
1. godnjak, goden ptič: djeca stadoše plesati kličući kao -i kad iskoče prvi put iz gnijezda
2. ekspr. začetnik v kaki stroki, v kakem gibanju: književni -i
-
polèžati -īm
1. poležati: vi tu poležite dok se ne vratim
2. poleči: kad poleži pšenica
3. ekspr. odsedeti svoje v ječi: i zatvor je za ljude, pa i da poležiš koji dan, neče ti srma opasti ne bo ti padla krona z glave
-
pòličār m
1. kdor v domači hiši krade s polic
2. kdor je od bratov prvi na vrsti za ženitev
-
pòličārka ž tatica, ki v domači hiši krade s polic
-
polijèlēj -éja m (gr. polyélaios) polijelej, veliki lestenec v pravosl. cerkvi
-
pȍluustav m v glagolici 14. do 16. st. ter cerkveni cirilici 12. do 16. st. poluncialna pisava
-
polúžiti pòlūžīm polužiti, oprati v lugu
-
pomamljívati -màmljujēm
I. pripravljati do besnosti, spravljati v besnost
II. pomamljivati se
1. besneti
2. neutešno hrepeneti
-
pòmazati -žēm
1. pomazati, namazati: mati mu je oprala noge i mašću pomazala podmjehurene tabane
2. maziliti: mladani kralj Srbije pomazan je svetim mirom; pomazana glava maziljena glava (kralj, patriarh)
3. dati v poslednje olje: pomazati bolesnika
-
pȍmēn m
1. omenitev, omenek: o njemu ni -a nema
2. cerkveno opravilo v spomin rajnega: činiti pomen za pokojnoga; davati, držati kome pomen
-
pȍmenīk m
1. seznam tistih, ki so darovali v denarju ali blagu samostanu in se jih cerkev zato spominja v molitvah
2. knjiga življenjepisov pomembnih ljudi
-
pòmost m
1. gornji pridvor, gornja galerija v pravoslavni cerkvi
2. tla iz desk, podnic ali ploščic
-
pònara ž niša, vdolbina v kuhinjski steni za spravljanje kruha in vrča z vodo
-
ponávidjeti se -dīm se (ijek.), ponávideti se -dīm (se) (ek.) živeti v ljubezni, razumeti se
-
pònikva ž ponikva, kraj, kjer ponikuje voda v kraških tleh
-
pònirati -rēm ponikati, izgubljati se v zemljo, utekati se: voda ponire pod zemlju; pòniruća voda; sokovi nekih žlijezda poniru u krv; nitko ne gleda kud ponire novac