Franja

òluk m (t. oluk)
1. strešni žleb
2. žleb: od dvije daske sastavljen oluk; sve mu voda dere na -e
3. žleb na nožu, stebru, stroju: oluk za podmazivanje
4. ris v puškini cevi

olúžiti òlūžīm olužiti, oprati v lugu: olužiti rublje

omàgliti òmaglīm (se) zamegliti (se), zaviti (se) v meglo

ȍmagra ž (gr.) med. protin v rami

omalovážiti -òvāžīm podceniti, prisoditi manjšo ceno, vrednost, kot jo ima stvar v resnici: neobjektivno omalovažio je svoga saradnika, suradnika

òminjati se -njēm se dial.
1. nemirno se premikati, biti nemiren: dijete se ominjalo i u smetnji prevrćaše po rukama vrećicu
2. ekspr. braniti se, biti v zadregi, omahovati

òmućine ž mn. gošča, usedek vina, žganja v sodu

oneraspolòžiti -pòložīm
I. spraviti koga v slabo voljo: oneraspoložiti koga
II. oneraspoložiti se postati slabe volje

òpetak -tka m usnjena podloga v opanku, kjer je zunanje usnje preluknjano

òpljunuti -nēm
1. pljuniti v: opljunuti ruke, dlanove
2. osliniti: opljunuti prst i njime pritisnuti na oko

opòstiti òpostīm pred postom očistiti kuhinjsko posodo, da ni kaj mastnega ostalo v njej

òpotrebiti -īm (ijek., ek.) ekspr. priti v stisko, revščino: kad čovjek opotrebi, stare teftere prebira; kad je sasvim osiromašio i opotrebio, radio bi na nadnicu

opr̀njati se -ām se ekspr. obleči se v stare cunje, biti strgan, obubožati: budeš li ovako trošio, oprnjaćeš kao prosjak

oraspolòžiti -pòložīm pripraviti v dobro voljo: šalio sam se da bih je oraspoložio; i zaista se oraspoložila je postala dobre volje

òrašiti -īm dajati orehe v testo

òrdaga m (t. ordu agasy) visok častnik v janičarski vojski

òroden -a -o v sorodstvu: mi smo sada -i

oròditi se òrodīm se stopiti v sorodstveno razmerje: oroditi se s kim

orođávati se oròđāvām se, orođívati se oròđujēm se stopati v sorodstveno razmerje s kom

òsebičiti -īm skopati prvo kop spomladi v vinogradu