Franja

bázija ž
1. sezonsko delo, delo zunaj domačega kraja: idem u -u
2. sezonski delavci, delavci v tujini: ja sam kao skrhana slamka iz one golotrbe -e

bazùlmet m, bazùment m (t. bazubent, perz.)
1. amulet, ki se priveže na roko; v srebrni ali zlati škatlici stavek iz korana: pa izvadi bazulmet od zlata i na njemu hiljadu dukata
2. v lase vpleten trak, ki je hkrati amulet

bdȅnije s rel. nočno opravilo v pravoslavni cerkvi pred velikimi prazniki

béčiti bêčīm
I. buljiti, zijati v koga: što me bečiš, kao da me nikad nisi vidio, video; bečiti oči
II. bečiti se
1. buljiti, debelo gledati: gle kako se beči; što se bečiš
2. grdo gledati: Beču grade, ne beči se na me

bèdel m (t. bedel, ar.) zgod.
1. namestnik
2. kdor namesto drugega služi vojaški rok ali gre na zaobljubljeno božjo pot v Meko
3. odkup od vojaške obveznosti

bedùīn -ína m (ar. bedevi) beduin, nomadski prebivalec v (arabski) puščavi

bèglerbeg m (t. bejlerbeji, starot. beglerbeg) zgod.
1. beglerbeg, najvišji čin v nekdanji turški armadi
2. poveljnik vojnega področja, civilni upravitelj večje pokrajine

bèglučkinja ž puška, pištola v ljudski pesmi

bȅgovac -ōvca m človek v begovi službi

bèhāran -rna -o razcveten, v razcvetu: -a voćka

bȅjt m (t. bejit) verz, distih v poeziji Bližnjega in Srednjega vzhoda.

belàjisati -išēm mučiti se, trpeti, v trpljenju živeti: sirotinja se najviše muči i belajiše; daje dok ima, a čim nestane, on se sam počne mučiti i belajisati

belèdija ž (t. beledije, ar.) v arabskem okolju občinska hiša, sedež občinske uprave

benđèluk m, benđìluk m, bènđija ž (t. bendžilik, bendž, perz.) seme indijske konoplje ali seme domačega blena, ki se daje v vino, kavo ali jedi kot omamljajoče sredstvo, kot mamilo, uspavalo

bèšlija m (t. bešli) zgod. v turški armadi konjenik najemnik

bȅta s beta, druga črka grškega alfabeta, v stgr. številka 2, v ngr. glasovna vrednost v (vita); malo beta, veliko Beta; bȅta-zrȃci, Bȅtazrȁke beta žarki

bèzbrāčan -čna -o samski, zunaj zakona, v celibatu: bezbračan je cio, ceo rimski kler

bìlikum m (n. willkommen) čaša ali vrč, ki z njim gostitelj nazdravi gostu ob prihodu v hišo

biòčug m (ijek.), beòčug m (ek.)
1. obroček
2. kolobar: biočug ispod očiju
3. verižni sklep: Njegoš je bio biočug naprijed u lancu istorije
4. zgod. trkalo na vratih v obliki obroča: netko udari na kapiji teškim željeznim -om

bȉrmati -ām (n. werben) zastar. novačiti, loviti fante v vojake