Franja

binjàktāš -áša m, binjèktāš -áša m (t. binek, tašy) kamen, s katerega jezdec zajaše konja

bìnjīš -íša m (t. biniš) suknen plašč s krznom

bȋrka ž (madž. birka) dial. ovca s kratko, kodravo volno

bíti sem si je sva sta smo ste so, bom boš bo bova bosta bomo boste bodo; bodem
itd.; bodi bodita bodite; bil bila bilo bili bile bila; nisem nisi ni nisva nista nismo niste niso
I.
1. biti: danes sem na obisku pri teti; včeraj sem bil še doma, jutri pa bom že bogve kje; ali je kak izhod iz zagate; ti si moj najboljši prijatelj; pri tebi smo dobro zapisani; tu sta moji dve knjigi; kje pa so tvoje knjige; bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. biti, nalaziti se: hiša je ob cesti
kuća se nalazi kraj puta; za gozdom je travnik
3. živjeti (-ve-), bivati: bolnik ne bo več dolgo
skoro će umrijeti (-re-); ob sobotah in nedeljah sem v vikendu
4. učestvovati: biti na proslavi
5. dogoditi se, desiti se: omenjena nesreča je bila včeraj
6. egzistirati, bivati: razne stvari so, čeprav mi o njih nič ne vemo
7. treba je tudi o tem govoriti
treba i o tome govoriti; to mi ni bilo treba
to mi nije trebalo
8. biti ob vse
izgubiti sve; biti za pričo
biti svjedok, svjedočiti (sve-); dva krat dva je štiri; tri in pet je osem
II. bezlično
1. s negiranim subjektom u gen.: očeta še ni
oca još nema, otac se još nije vratio; pri tej hiši ni miru
u ovoj kući nema mira
2. logički subjekt: žal mi je bilo; deklico je bilo groza
djevojku je hvatala jeza
3. sa part. gen. kao subjektom: kupcev je bilo dosti, blaga pa malo; denarja bo zmanjkalo za vse potrebe
III. lično ili bezlično: takrat je bil hud mraz, je bilo zelo mraz; tam ni govora o pravici; ta nož ni za nič
taj ti nož ne valja

bjèlāš -áša m (ijek.), bèlāš -áša m (ek.)
1. konj belec
2. po prvi svetovni vojni privrženec združitve Crne gore s Srbijo
3. zool. rarog, Palinurus vulgaris

bjelòkapac -pca m (ijek.), belòkapac -pca m (ek.)
1. dež s snegom
2. iron. kdor nosi belo kapo (npr. Albanec)

blȉnja ž dial. nizek svet, kamor se voda steka s pobočja in na njem dalje časa ostane: orlu ste slomili krilo pa ga spustili u glib i u -u

bližnjàjiv -a -o tkan s pretrganimi nitkami: -o platno

blokóvnica ž blokarnica, manja zgrada na željezničkoj (-le-) pruzi s uređajem za signalizaciju

bóbičast -a -o
1. jagodast: -o voće
2. pikčast, okrašen s pikcami, s krogci: -a tkanina

bòdimicē prisl. s konico: toljaga odskoči od konja te bodimice kadiju u glavu

bojnokopljànīk -íka m kopjanik, vojak oborožen s kopjem

bòlj pril. više, superl. najbolj
1. obrazuje perifrastički komparativ kod pridjeva koji nemaju komparativa s formantom: bolj zelen
zeleniji; bolj goreč
gorljiviji; bolj oddaljen
udaljeniji
2. više, kazuje višu mjeru glagolske radnje ili stanja: ta nas je bolj prepričal
ovaj nas je više uvjerio; kolikor bolj so kmete tlačili, toliko bolj so se upirali
3. više, u poredenjima; pijanci so se bolj drli kakor peli
4. opredeljuje značenje pridjeva ili priloga, više: to je bolj slab gospodar; denarja je bolj malo

bòmbārda ž (it. bombarda) zgod. bombarda, top s kratko cevjo

bȍšča ž (t. bohča, perz.)
1. večja ruta, s katero si muslimanke zagrinjajo obraz: turske se devojke ogrću tankom velikom -om; zajeca i sakri lice u -u
2. pregrinjalo: po jastuku je stavljena nova bošča
3. cula: malome u bešici sinku šalje u bošči haljine
4. predpasnik: aščija s pripasanom -om
5. naglavna ruta poročenih kmetic
6. bot. širokolistni turški tobak, Nicotiana latissima

božíčnica ž priredba uoči Božića s darivanjem djece (de-)

brakáda ž brakada, lov s goničima

bravúra ž
1. bravura, nešto što je s velikom vještinom, stručnošću izvedeno: izvajati -e na trapezu
2. neustrašivost, odvažnost

bràzdāš -áša m
1. sosed, ki meji z brazdo, s svojo zemljo
2. konj, vol, ki pri oranju hodi desno, po brazdi

brazdášiti se bràzdāšīmo se mejiti, imeti s kom skupne meje: tu se naše njive brazdaše