Franja

mètoh m, mn. mètosi mȅtōhā (gr. metoché) v fevdalni Srbiji
1. cerkvica ali samostan s pripadajočim zemljiščem
2. samostan ali cerkev, ki jo je patron poklonil večjemu samostanu
3. cerkvena zemlja, ki ni v istem kraju kot cerkev

metròpola ž (gr. meter metrós, polis)
1. metropola, glavno mesto neke pokrajine, države
2. država v odnosu do svoje kolonije

mìhrāb -ába m (t. mihrab, ar.) ovalna vdolbina v džamijini steni, kjer imam (duhovnik) opravlja obredno klanjanje

mijáza ž (gr. myíasis) vet., med. mijaza, obolenje, ki ga povzroče ličinke muh in nekaterih drugih insektov v človeškem ali živalskem telesu

mijèniti se mȉjenīm se (ijek.), méniti se mênīm se (ek.) prehajati, preiti v fazo, meno: sada se mjesec mijeni; čekamo da se mjesec mijéni

mijènjēnje s (ijek.), ménjēnje s (ek.) prehajanje v novo fazo, mena: mijenjenje mjeseca, meseca

milànče -eta s zgod. v Srbiji srebrnik manjše vrednosti, imenovan po liku kralja Milana

mîm míma m (gr. mímos)
1. mim, v antiki kratka igra, s šaljivo vsebino: antički mimovi
2. mim, igralec

mìmber m, mimbèra ž (t. minber, ar.) prižnica v džamiji

mimo predl.
I. s tož.
1. mimo: ići mimo kuću
2. od: on je veći mimo sve ostale momke
3. proti: če večeri je, mimo običaj, pio mnogo
II. z rod.
1. mimo: prođoh mimo kuće
2. v nasprotju: danas je mimo običaja dugo izostao od kuće
3. proti: postupio je mimo naše volje

mȉmolētno prisl. v mimoletu

miràlāj -ája m (t. miralaj, perz.) polkovnik v nekdanji turški armadi

mírija ž (t. miri, perz.)
1. zastar. davek, dajatev
2. zemlja, ki jo je država dajala v dedni užitek

míriti mîrīm
I.
1. miriti, pomirjevati: miriti neprijatelje; miriti dijete; majka doji svoje čedo, miri ga i uspavljuje
2. poteševati: miriti glad, žeđ
II. miriti se
1. pomirjevati se, ponujati si roke v spravo: dolaze starci i mire se
2. sprijaznjevati se: teško se mirimo sa stvarnošću

mirnòdoban -bna -o v mirnih časih, v časih miru: taj narod nikada nije bio mirnodoban to ljudstvo nikoli ni živelo v miru

mìstērīj -ija m, mìstērijum m, mìstērija ž (gr. mysterion)
1. misterij, skrivnost: vjerovati, verovati u misterije, misterijume
2. v Zahodni Evropi ob koncu srednjega veka versko dramsko delo

mjȅštānčica ž (ijek.), mȅštānčica ž (ek.) domačinka, prebivalka v kraju

mjȅštanin m, mn. mjȅštāni (ijek.), mȅštanin m, mn. mȅštāni (ek.) domačin, prebivalec v kraju: ovaj drug nije tu mještanin

mjȅštānka ž (ijek.), mȅštānka ž (ek.) domačinka, prebivalka v kraju

mlȁdēnci mlȁdenācā m mn. ženin in nevesta, mlada zakonca; Mlȁdēnci m mn.
1. god nedolžnih otročičev, tepežni dan, pametiva
2. pravosl. dan 40 mučenikov 22. marca, ko po šegi v Srbiji sorodniki in prijatelji obiskujejo in obdarujejo mladoporočence