Franja

pȍvrāt m
1. vrnitev
2. ponovitev dejanja: zločinac u -u
3. da bi mi na -e če bi se lahko vrnilo tisto, kar je nekoč bilo
4. recidiva, ponovitev, povrnitev bolezni
5. bot. navadni vratič

povrátiti pòvrātīm
I.
1. vrniti: povratiti pozajmljeni novac
2. zavrniti: povratiti stoku na paši
3. pomakniti nazaj: povratiti sat, uru
4. izbljuvati, izbruhati: povratiti jelo
5. povratiti u život spraviti k zavesti; povratiti dah, paru; povratiti čovjeka = povratiti u život
II. povratiti se
1. vrniti se
2. ozdraveti, okrevati, popraviti se po bolezni; povratiti se u život priti k zavesti
3. spomenulo se i ne povratilo se bilo je, pa na srečo minilo

prevŕšiti prèvr̄šīm
1. prenapolniti: prevršiti vreću
2. prekoračiti: prevršiti mjeru; prevršila dara mjeru bilo je pretirano

stŕšiti -ī sršati: strši mu kosa na sve strane; po sobi je stršio nered v sobi je bilo vse v neredu

svȉti svȉjēm, svîj, svȉh svî, svȉo svíla, svìjen -èna in svît
I.
1. zviti: sviti gvožde, vijenac, gnijezdo
2. zaviti, z zavijanjem zbrati, sklicati: pas je svio ovce; vuk je svio družinu
3. oviti, omotati: sviti kosu oko glave
II. sviti se
1. zviti se: kosa joj se svila u uvojke
2. ovo bilo, ovo se svilo bilo je to in ono

šȕč-mȕć prisl. sem ter tja: šuć-muć pak prolij poskušalo se je to in ono, iz vsega pa ni bilo nič: to što vi pričate, to je šuć-muć pa prolij

tîlī, tȉlī poudarni prisl. za tili čas, u tili čas, za tili časak takoj, precej: za tili čas ih stiže takoj, precej jih je dohitel; u tili časak beše sve razgrabljeno v trenutku je bilo vse razgrabljeno

trȅbati trȅbām (ijek., ek.)
1. biti treba: znaš kako bi trebalo da bude; ne treba da ideš na put; treba sto godina da se to popravi
2. biti potrebno, morati: treba da poštuješ roditelje; ja ću ti katkad trebati; ovo nije kao što treba da bude to ni tako kot bi bilo prav; tako ti i treba to si tudi zaslužil, prav ti je, prav se ti je zgodilo
3. potrebovati: trebalo mu je mnogo vremena dok svrši poslove

vjȅra ž (ijek.), vȅra ž (ek.)
1. vera: vjera u boga
2. zaupanje: slijepa, čvrsta, nepokolebiva vjera; imati -u u koga
3. vera: raditi u dobroj -i
4. upanje, kredit: dati komu robu na -u
5. moška beseda: tvrda vjera; dati komu -u
6. zvestoba: okrenuti -om postati nezvest, izneveriti se
7. zaroka: ugovarati -u; djevojka je bila pod -om tri godine dekle je bilo tri leta zaročeno
8. alal mu vjera! dobro je, prav je tako!; -e mi! pri moji veri!; božja ti vjera! resnično, tako je

začéstiti zàčēstīm začeti pogosto se dogajati: od ponoći začesti grmljavina od polnoči je grmenje bilo pogostejše

zàklēti zakùnēm, zakùni, zàklēh zȁklē, zȁkleo zȁklēla, zȁklēt
I.
1. zapriseči: zakleti svjedoke, činovnika
2. zarotiti: zakleti koga čime; zakleti koga na samrti da mu čuva djecu
II. zakleti se
1. priseči: zakleti se na što; ne bih se smio zakleti
2. zarotiti se: sve se zaklelo protiv nas; zaklela se zemlja raju da se tajne sve saznaju nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito

zastidívati -stìdujēm
I. sramotiti
II. zastidivati se biti sram: mališ premirao od straha na svaku grubu riječ i rado se zastidivao mali je premiral od strahu na vsako grobo besedo in kaj rado ga je bilo sram