Franja

zavráten -tna -o podmukao, koji radi iza leđa, iz potaje: zavraten človek; zavraten umor
ubojstvo, ubistvo iz potaje: -a bolezen

zdólec -lca (u̯c) m donjak, vjetar (ve-) koji duva iz donjih strana

zȅzati -ām surovo, nedostojno se šaliti, norčevati se iz koga, dražiti, zafrkavati koga; pa vidiš, ja se zezam

zìldžija m (t. zildži, perz.) izdelovalec, prodajalec predmetov iz brona, medenine

žìčan -a -o, žȉčan -čna -o žičen, iz žice: žičane prepreke žične ovire; žičana četka žična krtača; žičana košara, mreža žična košara, mreža; žičana omča žična zanka; žičana ograda žična ograja; žičana zamka žična zanka; žičana željeznica; žičana rešetka; žičani oklop; žičano staklo žično steklo; žičano uže žična vrv; žična pruga; žična telefonija; žični galvanometar; žičani instrumenti kordofoni, inštrumenti s strunami

žìlāvka ž v Hercegovini sorta trte in vino iz njenega grozdja: sličan žilavci

žiróvci -ev m mn. cipele, obuća iz fabrike Žiri

živìčnjāk -áka m, žìvičnjāk m
1. živa meja
2. drevo, ki je zraslo iz žive meje

žìvić m poganjek, mladika iz korenine

žȕpskī -ā -ō žûpskī -ā -ō
1. župski: starješina plemena sazvao je -o vijeće
2. župski, iz Župe: -o vino

abènjača ž, abènjāk -áka m: kapa abenjača kapa iz domačega sukna, iz abe

bàkarskī -ā -ō bakrski: -a vodica penina, peneče se vino (nekoč samo iz Bakra)

bestràgija ž
1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet

blȁto s
1. blato: put je pun -a
2. močvirje, barje
3. jezero z blatnim dnom: Skadarsko blato
4. pokvarjenost, umazanija: ja grcam usred licemjernog -a taštih kaputaša; bacati se -om na koga = bacati blato na koga = kaljati -om koga blatiti koga; vući koga po -u obrekovati koga; izvući, izvlačiti koga iz blata rešiti, reševati koga iz sramote

brȁšno s moka: brašno od pšenice, kukuruza; pšenično, kukuruzno brašno; riblje brašno; od tog -a neće biti pogače iz te moke ne bo kruha; zna svinja što je poskurno brašno; ni zimi bez ruha, ni ljeti bez -a ne putuj; za babino brašno za prazen nič; smijati se, smejati se kao lud na brašno smejati se brez vzroka

brušènica ž boca brušenica steklenica iz brušenega stekla

bùnjīšte s
1. smetišče: blizu bunara nema mjesta za bunjište
2. gnojišče
3. gnoj: od sijena bunjište, od -a sijeno biva iz sena nastaja gnoj, iz gnoja pa seno

dèkrēt -éta m (lat. decretum) dekret, odlok, odločba: dekret o naimenovanju, o postavljenju; dial., zastar. pakrački dekret odpust iz službe

dȍbar dòbra dòbro, dol. dȍbrī -ā -ō, komp. bȍljī -ā -ē
1. dober: dobar po srcu, prema sirotinji, za koga; imati dobar nos, -e oči; dati što s -a srca dati kaj iz dobrega srca; dobar kontakt, vodič elektriciteta; konačni rezultat je vrlo dobar
2. pravi: u dobar čas ob pravem času; u dobar čas, hajduci! dobro srečo, hajduki!; dobar dan; dobro jutro; dobro veče

drvènīk -íka m
1. tnalo, naton, prostor ob hiši za sekanje drv
2. les: graditi kolibu od -a graditi hišo iz lesa; trgovati -om kupčevati z lesom