Franja

kòsac -sca m
1. kosec: -i kose travu, žito; kosac klepa kosu
2. kos travnika, kolikor pokosi kosec v enem dnevu: jedan kosac livade
3. zool. kosec, hrastač, Rallus crex
4. zool. pozidni matija, Opilio parietinus
5. zool. sabljarka, Recurvirostra avosetta

Kòsci Kosácā m mn. astr. kosci v Orionu

kòsnīk -íka m
1. poševno ležeč tram v steni pletenjače
2. navt. poševni jambor na ladijskem kljunu, poševnik, kosnik

kȍš kòša m
1. koš: grudni koš
2. koš, košara: baciti smeće, rukopis u koš
3. vrša: u reci lovimo ribu; ribar namesti koš pa čeka da se riba sama u nj ulovi
4. vrsta kozolca: koš za sušenje kukuruza
5. grot: sasuti vreću žita u koš
6. koš, zadetek v koš: naši imaju tri -a prednosti
7. balkon na minaretu
8. prtljažnik v kočiji

kòšava ž košava, vzhodni ali jugovzhodni veter v našem Podonavju

kòtac kòca m
1. svinjak: pleti kotac kao i otac delaj, kakor so delali predniki, ne uvajaj novotarij
2. zagrajen prostor v ribniku za ribolov
3. ograjen prostor za krmljenje domačih živali

kotlònoše ž mn. dial. prve ošpice, ki se pokažejo v kraju

kotòbanja ž dial. kozolec za koruzo v klasju

kòvati kùjēm, vel. kuj, kòvāh -āše, kȍvao kȍvāla
1. kovati: kovati željezo, gvožde, novac, minduše, stihove, ekspr. kovati koga u nebo, u zvijezde, u zvezde
2. kovati, snovati: kovati zavjeru, zaveru, bunu, izdaju
3. ekspr. imeti za bregom: on nešto kuje
4. podkavati: kovati konja
5. klepati: kovati kosu
6. pribijati: kovati potplat, don
7. trkati, kljuvati: kovati kljunom po drvetu
8. dajati v okove: kovati ljude po galijama

kovr̀ljāk -áka m etn. kapa poročenih žena v gornji Dalmaciji

kozàlac -lca in kòzaoca m
1. kozelc, ki gre skozi gredelj v plaznico
2. bot. kačnik

kȍzbaša m (t. baša) prvi kosec v redu

kòzica ž
1. kozica
2. kozica, trinožna lončena posoda
3. kmečko dekle v plemiškem Dubrovniku kot služkinja pri mestni gospodi
4. zool. kamnica, žagasta kozica, Palaemon serrartus
5. mn. med. ošpice, koze

kožárac -rca m
1. usnjarski delavec, delavec v usnjarski stroki
2. usnjen plašč, suknjič

kragujévčānka ž voj. v Kragujevcu izdelana bomba

kràjišnīk m vojak v vojni krajini

kràjnīk -íka m
1. anat. nebnica, tonzila: zapaljenje krajnika
2. krajnik, krajni sat v panju: krajnik u košnici
3. rob: krajnik oblaka

krajòber m delavec, ki v skupini delavcev bere, žanje, trga ob kraju

kràljice kràljīcā ž mn. etn. dekleta, ki v Slavoniji, Sremu, ponekod v Vojvodini in Srbiji ob binkoštih koledujejo s pesmijo od hiše do hiše

kr̀bla ž (t. kyble, ar.) smer, v katero se obračajo muslimani pri molitvi