Franja

nȅšto nȅčega zaim. nekaj: nešto me stislo u grlu; ima li tu nešto bašče; bojati se nečega; posvetiti se nečemu; nešto novo da ti kažem nekaj novega da ti povem; zamoliti za nešto brašna; spojiti se s nečim; ako bi do nečeg došlo če bi do česa prišlo

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

onákō prisl.
1. tako: ovo pitanje nije onako jednostavno
2. kar tako: to ti neće onako proći
3. ti si i onako bolestan ti si tako ali tako bolan
4. sad ovako, sad onako zdaj tako, zdaj drugače

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

òtpasti òtpadnēm, òtpadni òtpadoh òtpade
1. odpasti: lišće je već otpalo
2. odpasti, izginiti: nevolje i brige otpadnu odmah; razlog za ženidbu je otpao
3. odpasti, izneveriti se: otpasti od vjere
4. pripasti: na svakoga člana društva otpade jednaki dio
5. odpasti, izpasti: otpao mu je posljednji končić
6. otpale ti ruke, dabogda v kletvici: naj ti odpadejo roke, bog daj

pâr m, mest. u páru, mn. pȁrovi paróvā (pȁrōvā) (n. Paar, lat.)
1. par, dvojica: bračni par; Vesna i Ivan su najljepši par
2. par, dva človeka: usamljeni parovi zarobljenika šetali su po krugu
3. par, dva predmeta, dve živali: par čizama; par rukavica; pauci imaju četiri para nogu; par pilića; par golubova, mužjak i ženka
4. par: ti nisi moj par ti mi nisi enak; par nepar soda in liha dvojica; igrati par nepar

píliti pílīm ekspr., samo v 1. os. edn., biti ravnodušen do koga, česa: Šta predstojnik? - Pilim ja tebi i njemu ravnodušen sem do tebe in njega, vulg. dol mi visiš ti in on

pòčinuti -nēm
1. odpočiti se: počinuti od napornoga rada
2. ekspr. preminiti, umreti: počinuti vječnim snom; gdje je zrno klicu zametnulo, onde neka i plodom očine tam naj obrodi sad; tu da ti se duša počine tu se ti naj duša spočije

pod predl.
I. s tož.
1. pod: to se desilo pod jesen; stupiti pod zastavu; baciti se pod vlak, pod voz; Turčin podvi noge poda se; sud je sve to uzeo pod strog nadzor; naši su uzeli neprijateljske položaje pod topovsku vatru
2. za: daju mu rdavu robu pod dobru dali so mu slabo blago za dobro; dati rog pod svijeću, pod sveću slabo menjati; ljeti se naimala pod nadnicu poleti je hodila na dnino; ovi stihotvorci prolaze pod pjesnike ti stihotvorci se imajo za pesnike
II. z orod.
1. pod: vide joj se sitne bore pod očima; sjedimo pod krošnjom visoke bukve; svi su pod dojmom nesreće; pod nama je čvrsto tlo; imati koga pod sobom ukazovati komu
2. zaradi: stara srpska država propala je pod turskom najezdom; sav se topim pod milinom njezina pogleda
3. uzeti dijete pod svoje posvojiti otroka; u društvu sjedi pod fesom v družbi sedi s fesom na glavi; učiniti nešto pod moranje narediti kaj pod prisilo

polèžati -īm
1. poležati: vi tu poležite dok se ne vratim
2. poleči: kad poleži pšenica
3. ekspr. odsedeti svoje v ječi: i zatvor je za ljude, pa i da poležiš koji dan, neče ti srma opasti ne bo ti padla krona z glave

pòmolac -ōlca m kar se komu pomoli: pomolac babi teoce vraća če hočeš, da se ti kaj vrne, moraš za to tudi kaj nuditi

pòsrećiti se -ī se posrečiti se: posrećilo ti se da bi se ti posrečilo

pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale

prethòditi prèthodīm iti, hoditi pred kom, pred čim: ovim posljednjim dogadajima prethodi dugogodišnja priprema ti zadnji dogodki so se dolgo pripravljali

prȍčka ž
1. oprostitev, odpuščanje: doći na -u na praznik bijele poklade" si sorodniki in znanci medsebojno odpuščajo med letom storjene krivice in žalitve
2. sad je pročka, a drugi put će biti kvočka danes ti naj bo odpuščeno, drugič je ne boš tako poceni odnesel

prȍst -a -o, dol. prȍstī -ā -ō
1. prost, enostaven: -a rečenica lingv. prosti stavek; -a i složena tijela, -e vježbe; to se vidi i -im okom
2. prost: -i pad; -i broj prafaktor
3. preprost: -i narod; -a haljina; prost problem; -o pitanje
4. navaden: prost vojnik; -a godina
5. prostaški, neotesan: -o vladanje
6. prostodušen: prost čovjek
7. -o mu bilo bog mu odpusti; od boga ti -o bilo bog ti naj odpusti; -a mu duša bog mu grehe odpusti; da mu je bogom -o bog mu bodi usmiljen sodnik

rànije prisl. poprej, prej: to je bilo ranije; otišla je ranije od tebe odšla je prej kot ti: ručali smo ranije nego obično; doći što ranije priti čim prej

raspolágānje s razpolaga, razpolaganje: to ti je na raspolaganje to ti je na voljo; stajati na -u; stavljati komu što na raspolaganje

sèvāb -ába m, sèvāp -ápa m (t. sevap, ar.) dobro delo: sevab je udijeliti siromahu; sevab ti je! bog ti naj povrne!

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima