Franja

kùšāk -áka m (t. kušak)
1. daljši kos svilene ali bombažne tkanine v obliki traku, ki si ga v ljudski noši ženske ovijajo okrog pasu
2. prečna letva kot opora: vrata su od tri do četiri daske kušacima utvrdene; kušak je srednje poprečno drvo na vratima, duže je i probušeno, da ulazi gvozdeni šip u njega, da se mogu vrata zatvoriti

lȅlja, lȅljo medm. pripev v ljudski pesmi: neven vene le, za goricom, lelja le, oj!

lèndler m (n. Ländler) avstrijski ljudski ples v 3/4 taktu

lijèrica ž, lìrica ž ljudski inštrument na tri strune v Dalmaciji

línđo línđa m ljudski ples v okolici Dubrovnika

ljùbōvca ž v ljudski pesmi
1. žena
2. ljubica, ljuba

mȁzalo s
1. mazilo, maža: natirati kožu mirisnim -om
2. slabš. mazač, slab slikar
3. slabš. mazač, ljudski zdravnik

màzūrka ž mazurka, poljski ljudski ples

mȅstve -āvā ž mn. (t. mest) v ljudski noši vrsta usnjene obutve s tankim podplatom in brez peta, podpetnikov

národničiti -īm posnemati ljudski način izražanja: u narodničenju idu neki pisci predaleko

plȉskavica ž
1. zool. delfin
2. mitol. ptica, ki po ljudski veri napoveduje prihodnost
3. ploščat kamen, ki odskakuje, ko ga vržeš po vodni gladini

premìtača ž dial. vrsta telovnika v ljudski noši

rèpāč -áča m
1. mitol. otrok, ki se po ljudski veri rodi v krvavi srajci in z repkom
2. vampir

sàdak m, mn. sàdaci, sàdačić m (t. sadak)
1. ženski telovnik v ljudski noši
2. tul: sadak za strelice

slijèpac -pca m (ijek.), slépac -pca m (ek.)
1. slepec: to vidi i slijepac; tražiti oči u -a; držati se čega kao slijepac plota
2. (slepi) ljudski pevec: slijepac Filip Višnjić
3. berač
4. revež: udala se za -a
5. zool. slepo kuže, Spalax typhlus

sòpila ž, sòpīlka ž, sòpile sȍpīlā ž mn. ljudski pihalni inštrument v Istri in na kvarnerskih otokih

sȗrka ž suknjič, v ljudski noši, pri nacionalnem meščanstvu ilirske dobe: ilirska surka

štafáža ž (fr. staffage), štafaža, ljudski i životinjski likovi u pejzažima; skupina ljudi kao potpora nekome: biti komu za -o

talàgan m (t. talagan) dial. kroj moškega plašča v narodni, ljudski noši

tȍke tôkā ž mn. (t. toka) okrasni srebrni ali zlati gumbi ali ploščice na prsih pri ljudski noši: na prsima sijevahu mu velike srebrne toke toka