sáija m (t. sai, ar.) glasnik, sel (ki prinaša pismo, pošto nadrejenih)
sèl (səl i səu) sla m glasnik, vjesnik (ve-), ulak: carski sel; poštni sel
pismonoša, raznosač pisama; hitri sel
skoroteča, brzi glasnik, brzi vjesnik; smrtni sel zool.
Blaps mortisaga
sonánt m (lat. sonans) sonant, glasnik
štaféta ž (it. staffetta)
1. štafeta, glasnik, vjesnik na konju
2. vijest, vest koju prenose glasnici
3. palica koju trkači predaju jedan drugom dok ne stigne na cilj: štafeta mladosti
tȅklič m tekač, glasnik, sel
tr̀kalo s tekač, glasnik, sel: izići će kolo na trkalo resnica bo prišla na dan
ùlak m, mn. ùlaci (t. ulak) glasnik, hitri sel: stigao je ulak s carskim fermanom
vjȅsnīk m, vjèsnīk -íka m (ijek.), vȅsnīk m, vèsnīk -íka m (ek.) glasnik
zdûr m, mn. zdȗri in zdȕrovi (lat. exitor) zgod.
1. glasnik
2. birič v starem Dubrovniku
pótovka ž žena glasnik, vjesnik (ves-)
( ispor. potovec
): poslati knjigo po -i; potovka se je vrnila iz mesta s polnim jerbasom blaga
glàsnīčkī -ā -ō, glȁsnīčkī -ā -ō glasniški: -o žezlo; -a uloga, gl. glàsnīk in glȁsnīk