Franja

nasìjača ž (ijek.), nasèjača ž (ek.) dve palici, po dolgem položeni čez nečke, ko se seje moka

òbramenica ž, òbramica ž, òbrāmnica ž, obràmnjača ž
1. nosilni drog za dve vedrici
2. torba z oprto

ozébnik m alp. uzan prolaz između dvije stijene, pun snijega i leda, između dve stene, pun snega i leda

pâr m, mest. u páru, mn. pȁrovi paróvā (pȁrōvā) (n. Paar, lat.)
1. par, dvojica: bračni par; Vesna i Ivan su najljepši par
2. par, dva človeka: usamljeni parovi zarobljenika šetali su po krugu
3. par, dva predmeta, dve živali: par čizama; par rukavica; pauci imaju četiri para nogu; par pilića; par golubova, mužjak i ženka
4. par: ti nisi moj par ti mi nisi enak; par nepar soda in liha dvojica; igrati par nepar

sklȁd m
1. skladnost, ubranost, sklad: živjeti u -u s okolinom; dovesti svoje zahtjeve u sklad sa stvarnošću
2. obmejek med njivami
3. dve skupaj zorani brazdi

spréga ž
1. sprega: sprega dveh konj
2. motka koja povezuje dva dijela, dela mehanizma, dvije, dve ručice: dvofazna sprega
3. konjugacija, sprega, sprezanje, mijenjanje, menjanje glagola po licima i vremenima

stranščíca ž, obično mn. dvije, dve bočne daske kod trlice za lan

sûtor m dial. prvi mrak, prvi dve nočni uri na ribolovu

tȉtrati -ām
I.
1. tresti se, nihati, vibrirati: kad god titra neko tijelo, nastaje zvuk
2. ekspr. igrati: osmijeh, osmeh mu je titrao na tvrdom licu
3. plapolati: plamen titra
II. titrati se
1. dva kamenčka, dve jabolki ali kaka druga predmeta metati kvišku in ju izmenoma prestrezati v roke: djevojke se titraju jabukama
2. ekspr. poigravati se, šale uganjati s kom, norčevati se iz koga: ja je uvredio, titrao se s njom kao sa svakom iz sela
3. tresti se: njeno telo se titralo i brektalo u samom odelu

trèma ž (gr. trema)
1. trema, znamenje dve točki nad črko e: poëta
2. vrzel med sekalcema

čàstiti -īm
I.
1. častiti, izkazovati čast: ja je ljubim i častim
2. gostiti: častiti koga vinom, ručkom, batinama
II. častiti se
1. gostiti se: častiti se za sretan, srećan put, na rastanku
2. dvije žene, dve žene počele se častiti gadnim izrazima dve ženski sta se začeli zmerjati z grdimi izrazi

dvòkrokī -ā -ō: -a figura figura, ki preskakuje dve polji (v šahu)

èksik prisl. manj: dvije oke pedeset drama eksik dve oki manj petdeset dramov (gl. oka, dram)

glȁgol m, glágol m (stsla.)
1. lingv. glagol
2. ime csl. črke g
3. stolovi su namešteni dva na "glagol", a tri na "pokoj" dve v obliki cirilske črke g, tri pa v obliki cirilske črke p

gȍdinica ž ljubk. leto: kol'ko žica, tol'ko godinica kolikor nitk, toliko let, se reče tistemu, ki je oblekel novo obleko; godinicu-dvije leto dve

gráditi grâdīm, vel. grádi, grâđāh -āše, grȃđen -a
I.
1. graditi, zidati: graditi kuću; graditi kule u oblacima, u vazduhu, u zraku
2. snovati: graditi mir, pjesme, nadu
3. delati, tvoriti: dvoje prave koje se sijeku grade četiri ugla dve premici, ki se sekata, delata štiri kote
4. izdelovati, narejati: graditi mašine, riječi, reči
II. graditi se delati se: graditi se mudar (mudrim), važan (važnim); graditi se sveticom

gvôžđe s železo: liveno, kovano, valjano gvožđe baciti nešto u staro gvožđe; držati dva -a u vatri imeti dve železi v žerjavici; gvožđe se kuje dok je vruće

ìspēti ȉspnēm
I. vzdigniti: dva stola ispeli su na podij dve mizi so postavili na podij, na oder; ispeti top na postav
II. ispeti se
1. vzdigniti se: sunce se ispelo iznad horizonta
2. povzpeti se: ispeti se na brdo; naša nauka ispela se na viši nivo; ispeti se na prste
3. zrasti: tamo se ispelo drveće
4. narediti se: pjege se ispeše po licu

na predl.
I. s tož.
1. na: sjesti na konja; nagaziti na minu; popeti se na krov; pasti na dno; izaći na sunce; doći na vidjelo priti na svetlo; staviti komu lisice na ruke; stići na Cetinje; staviti, metnuti nešto na led; došao je red na tebe; na svako treće gazdinstvo dolazi po jedan stručnjak; zemlju ćemo podijeliti na manje parcele; koliko zarađuješ na mjesec; sat ide točno na minutu, tačno na minut; od petka na subotu; napredovanje od poručnika na kapetana; sprema se na kišu; raditi na mahove, na prekide; naviknuti se na rad; pristati na uvjete, na uslove; naići na opoziciju
2. v: biti komu na korist, na teret
3. proti, nad: ići na neprijatelja
4. s, z: na silu = na zor s silo
5. zoper, proti: žaliti se na što, na koga
6. stalne zveze: on je na oca vrgel se je po očetu; miriše na ružu diši po vrtnici; na nedjelju dana prije Nove godine teden dni pred novim letom: doći na jesen priti proti jeseni, na jesen; umrijeti na prečac na naglem umreti; prodaja na malo; na dva sata vožnje od našega grada dve uri vožnje
II. z mest.
1. na: knjiga je na stolu; bubuljica na tijelu, na telu; ležati na samrti ležati na smrtni postelji; pisati na stroju, na mašini
2. s, z: zemlju, slavu je na maču stekao z mečem pridobil
3. po: ići na štakama; koliko vas ima na broju
4. pri, ob: stajati na vratima; bitka na Marici; Biograd na moru; Frankfurt na Majni, na Odri; Skadar na Bojani
5. stalne zveze: prvak na sablji prvi v sabljanju; junak na jeziku dolgojezičnež; na muci se poznaju junaci v trpljenju se razodene, kdo je junak

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se