-
sposóditi si -im v. izposoditi si
-
svojíti si -im si, svoji -ite si, svojil -a si svojiti za sebe, svojatati za sebe, prisvajati sebi
-
umísliti si -im si uobraziti sebi, uobraziti sebi, uvrtjeti (-te-) sebi u glavu: umisliti si bolezen
-
umíšljati si -am si uobražavati sebi
-
usojati si (se) -am si (se) usuđivati se, dopuštati sebi: to si usoja kljub strogi prepovedi
-
utvárjati si -am si zastar. zavaravati se praznim nadanjima
-
zapómniti si -im si zapamtiti: zapomniti si pesem, obraz, dan
-
zmišljeváti si -ujem si v. izmišljevati si
-
natovarívati -vàrujēm
I.
1. nalagati
2. nakladati
II. natovarivati se nalagati se, si, nakladati si
-
ahmedíja ž (t. ahmedije, ar.) ahmedija, bela ali pisana ruta, ki si jo romar ali duhovnik (hadžija, hodža) ovije okoli fesa
-
bàkljati se -ām se
1. vrteti se, sukati se, obračati se v postelji
2. mučiti se, dati si opraviti: roditelji su se bakljali oko kuće; upravo bi mi to trebalo da se s curama bakljam u ovo vrijeme
-
baràtati -ām (it. barattare)
1. ravnati: baratati novcem ravnati z denarjem; baratati alatom ravnati z orodjem; šegrt već zna baratati iglom
2. uporabljati: nisu znali baratati ni nožem ni viljuškom
3. ekspr. dati si opravka s čim: gledam kako šofer barata nešto oko svjećica
4. ekspr. brskati: baratati po džepovima
-
bàstati -ā (it. bastare)
1. upati si: basta meni smrti pogledati u oči upam si smrti pogledati v oči; majka ukori sina zašto već ne osveti brata, govoreći mu: "Kad ti ne basta, a ti svuci sa sebe gaće da ih ja obučem, a ti pripaši moju pregaču" če si ne upaš
2. posrečiti se: njemu je vazda bastalo ranu vidati
3. iti od rok, odsedati se: ne basta mu škola nikako; basta joj svaki posao
4. moči, biti kos: to tebi ne basta tega ne boš zmogel
-
bȍšča ž (t. bohča, perz.)
1. večja ruta, s katero si muslimanke zagrinjajo obraz: turske se devojke ogrću tankom velikom -om; zajeca i sakri lice u -u
2. pregrinjalo: po jastuku je stavljena nova bošča
3. cula: malome u bešici sinku šalje u bošči haljine
4. predpasnik: aščija s pripasanom -om
5. naglavna ruta poročenih kmetic
6. bot. širokolistni turški tobak, Nicotiana latissima
-
bùčina ž
1. potok, ki hrumi skozi sotesko
2. jarna, ki si jo izkoplje slap
-
bȕhati se -ām se trebiti si bolhe
-
bȕliti se -īm se delati se bulo, nadevati si feredžo
-
bȕškati se -ām se obirati si bolhe: kokoške se buškaju
-
cȑkavičav -a -o ekspr.
1. bolan, ubog, boren, reven
2. ki si za vsako reč dela skrbi, ki se za vsako reč grize, žre
-
čépati čêpām, čêpljēm, čêpāj, čéplji, čépajūći, čépljūći
I.
1. teptati: čepljem crnu zemlju
2. stopati komu na nogo, na noge: i onako nas već po nogama čepaju
3. hoditi: peške čepati po ovoj zemlji
II. čepati se hoditi si po nogah: onda se revnosno čepaju nogama