Franja

nagnijèzditi nàgnijezdīm (ijek.), nagnézditi nàgnēzdīm (ek.)
1. nasaditi: nagnijezditi kvočku
2. nagnijezditi se splesti si gnezdo: pod krovom nagnijezdile se laste

nàkvasiti -īm (se)
1. namočiti, narositi, navlažiti: ječam se nakvasio rosama
2. ekspr. ti si se, more, negdje nakvasio fant, ti si se ga nekje nalezel

nâmčica ž zanka: metnuti -u na grlo dati si zanko okrog vratu

narumèniti -rùmenīm nardečiti: narumeniti lice našminkati si obraz; narumeniti zelenu travu krvlju; doletjela je djevojka loše narumenjena, s tršavom kosom izgorjelom od brenovanja

nȅjāk -a -o šibek, slaboten, nebogljen: -o dijete, dete; ti si je zamilovao od -a vzljubil si jo v otroških letih, ljubiš jo od otroških let; -ōst ž šibkost, slabotnost

nȅpovrāt m nevrnitev: otišao je u nepovrat odšel je tja, od koder ni vrnitve; na nepovrat uzajmiti novac izposoditi si denar, ki nikoli ne bo vrnjen; gl. tudi unepovrat

nepràvica ž nepravica, krivica: sve što ima stekao je -om vse, kar ima, si je pridobil krivično; zaboraviti -u

ni dial. daj. mn. os. zaimka nam: da ni si ti živ! da si nam živ!

nȉšta nȉčega zaim. nič: sve to je ništa; ne boji se ničega; ničemu se ne čudim; sad ne vidim ništa; ni pri čemu pri ničemer; ni od česa od ničesar; ni za šta za nič; ni sa čim z ničimer; ni za čim z ničimer; samostalno: svi ga drže za ništa vsi ga imajo za niče; nije mu on ništa nista si v rodu; on je nitko i ništa; bolje išta nego ništa bolje nekaj kakor nič: ništa od njega nema z njim ne bo nič, umrl bo; ništa pod bogom nema ničesar nima; ne čini ništa nič za to

òduška ž
1. dušnik: bure dobro zavranjiti, a kod vranja probušiti -u; ova cijev ima -e
2. dati srcu -e olajšati si srce

oko predl. z rod.
1. okoli, okrog: oko dvora, kuće, Božića, Nove godine
2. za: parničiti se oko livade pravdati se za travnik; nastojati oko čega prizadevati si za kaj

omèditi òmedīm
I. omediti, osladiti z medom
II. omediti se
1. nije se omedio ni si veliko pomagal
2. žir se omedio žir se je pokvaril

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

onákō prisl.
1. tako: ovo pitanje nije onako jednostavno
2. kar tako: to ti neće onako proći
3. ti si i onako bolestan ti si tako ali tako bolan
4. sad ovako, sad onako zdaj tako, zdaj drugače

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se

pȅtlja ž
1. petlja, pentlja: plela je čarapu brzo praveći -e
2. zaponka: nevjesta mu oblači čakšire i zakopčava -e; biti jake -e biti pogumen; biti slabe -e biti slabič; petlja mu je popustila zapustil ga je pogum; stajati na slaboj -i biti negotov; stegnuti -u zbrati pogum, upati si; ne drži mu petlja ne upa si

pétnī -ā -ō anat. petni: -a kost petnica; upeti se iz -ih žila na vse kriplje si prizadevati

pìšmān neskl. prid. (t. pišman perz.)
1. obžalujoč: pišman se učiniti skesati se, odstopiti od česa, premisliti si
2. željan, željen, željčen, ekspr. nor: pljusak pišman na mog ata, pa ga hvata naliv je ves nor na mojega konja, pa ga lovi

pljùvača ž, pljùvāčka ž slina: gutati pljuvačku požirati sline, želeti si kako jed; progutati pljuvačku biti ozmerjan

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega