Franja

dogovòrnīk -íka m dogovarjalec, sobesednik v dogovoru, domenku

dogústiti dògūstī priti v škripce, v težek položaj: sad mu je dogustilo trda mu prede

dòhvatiti -īm
I.
1. vzeti, sneti, prijeti: dohvatiti pušku s klina; paša dohvati pero i hartiju pa sitnu knjigu piše; žena dohvati lonac pa ga metne na vatru
2. seči po, za: dohvati mi divit i papir
3. zajeti: dohvati mi vode u maštrafi
4. doseči, seči: dohvatiti morsko dno; svud koliko okom dohvatiš samo su oranice; dohvatiti krov
5. pograbiti: dohvatiti štap, pušku
6. dotakniti se: dok sam ja živ, njega ne smiješ dohvatiti
7. usekati, udariti: dohvatiti koga čibukom po glavi
8. zadeti, oplaziti: i mene je dohvatilo tane; ako nas novine dohvate tako, onda je to skandal
9. ujeti: istih dana dahijski ljudi isijeku po pašaluku još gomilu ljudi, gdje su koga dohvatiti mogli
10. sprejeti: lijepo dohvatiti koga, gosta
11. prevzeti: svi su bili dohvaćeni groznicom oduševljenja
II. dohvatiti se
1. zgrabiti se spopasti se, skočiti si v lase: oni su se dohvatili šakački; mi se dohvatismo s fašistima i nacistima; žene se dohvatile za kose
2. zgrabiti za: dohvatiti se puške, oružja
3. lotiti se: dohvatiti se posla
4. ujeti se: dohvatiti se na noge
5. dokopati se, doseči: dohvatiti se znanja; preskočim plot i dohvatim se ceste
6. dotakniti se: potkivač se dohvati šajkače
7. prispeti, doseči: kolona kamiona dohvati se šumice
8. dorasti: bješe još muških glava, koje se ne bjehu oružja dohvatile

dòjmljiv -a -o pretrestjiv, gantjiv, ki sega v srce, ki gane, pretrese: iskrene riječi i zato snažne i -e; -ōst ž pretresljivost

dòkasati -ām pridirjati, prijahati v dir

dokasívati -kàsujēm večkrat prijahati v dir

dȍkōno prisl. brezdelno, v brezdelju: živjeti dokono

dȍkovati -ujēm (angl. dock) dati, zapeljati ladjo v dok

dòksat m (t. doksat) prostor, ki je pomaknjen čez temeljni zid na ulico, pomol, vrsta balkona v muslimanski arhitekturi

dòlaktica ž
1. oblačilo v narodni noši, z rokavi do komolcev
2. narokavnik: bele -e nosi saobraćajac
3. podlaket: prignuo se preko stola k meni, oslonjen na -e

dòlāp -ápa m, dòlap m (t. dolap)
1. leseno kolo za črpanje vode pri namakalni napravi: velika količina vode vadi se dolapima, koje okreće stočna snaga
2. dial. vrsta mlinskega kolesa
3. dial. priprava za dviganje bremen
4. v haremih in ženskih samostanih vrtljiva omarica v steni med dvema prostoroma za pošiljanje raznih reči, na primer hrane, v drug prostor, da oseba, ki pošilja, ostane skrita
5. kavni pražilnik

domàzet m priženjenec v ženino hišo, zadrugo

domàzluk m (t. damyzlyk)
1. domače gospodarstvo: domazluk je vodila jedna boležljiva žena
2. dial. plemenska živina v domačem gospodarstvu, plemensko živinče: stoka za domazluk

dòmōvnīk m zastar.
1. dvorni maršal: dvorski domovnik
2. knjiga, ki v pravoslavnih parohijah rabi za evidenco, koliko je hiš, gospodarstev v parohiji

dȍn m (lat. dominus)
1. naslov kat. duhovnikov v Dalmaciji: don Frane Bulić
2. v deželah španskega jezika plemiški naslov: don Kihot

dònjāk -áka m
1. spodnji mlinski kamen
2. spodnji veter, spodnjik
3. fant v kartah

dòpadati -ām
I.
1. prihajati, padati v, priti: dva puta dopada on turskoga ropstva; seljačke mase dopadaju pod uticaj buržoazije; sve nesreće kojih je Servantes dopadao nisu mogle umoriti njegovo junaštvo; dopadati često raznih bolesti
2. prihitevati, pogosto prihiteti: sam Karađorac više je puta dopadao da pomogne
3. dobivati, prejemati kot delež: ja vidim gdje u svakom boju čast i dobit dopadaju tebi, a udarci meni
II. dopadati se ugajati, biti všeč: meni se tvoja primjedba vrlo dopada

dòpasti dòpadnēm
I.
1. priti, pasti v: dopao je strašne nesreće; on tako dopadne krajnje bijede, krajnje sirotinje
2. prihiteti, priteči; kralj dopade na crkvena vrata; tu dopade soko ptica siva; on dopade sav zadihan
3. dobiti: dopao je teških rana
4. dobiti kot delež: meni za svu muku prepisivanja ne dopade ni jedna para
II. dopasti se
1. dokopati se, domoči se: dopasti se časti
2. ugajati, biti všeč: njena spoljašnost mi se nimalo nije dopala

dòslučiti -īm živeti v prijateljstvu: doslučiti s kim, gl. dosluk

doslútiti dòslūtīm
1. v slutnji napovedati: igraju se djeca rata, pa ga i doslute
2. zaslutiti, reči: ishlapio miris, iščeznuo okus, po kojima bismo mogli doslutiti šta je on
3. dati slutiti: pecka ga vragoželja da im dosluti kako im kod njega ne pali laž
4. nagoditi se: ne, serdare, još nije pokolja, ema bi se mogao doslutiti