gvôzd gvȏzda m, gvȍzd gvȍzda m, gvȍzd gvòzda m, mest. na gvózdu, na gvȍzdu, na gvòzdu, mn. gvózdovi, gvȍzdovi, gvòzdovi dial.
1. gozd, pragozd
2. skala, ki štrli iz zemlje
Zadetki iskanja
- hàjvār -ára m (t. hajvar)
1. kaviar
2. solata iz jajčevcev, zelene paprike, gorčice in popra - hálda ž žarg. (nj. Halde) gomila, hrpa, jalovine, naročito iz rudnika
- háložan m vino iz Haloza
- hâlva ž, hȁlva ž (t. helva, ar.) turški med, slaščica iz moke, medu ali sladkorja in raasla: ide na jagmu kao halva dobro se prodaja
- hamsín m (t. hamsin ar. ) suh i vruć vjetar u Egiptu, puše, duva iz pustinje
- hȁrač hȁrča m (t. hardž, ar.) zastar.
1. strošek, izdatek: harač za školu
2. snov, iz katere se kaj pripravlja, npr. jedila: ako se stavi lijep harač u pitu, pita je dobra
3. strojilo
4. obšivne vrvice na moški obleki: čohane čakšire sa svilenim -em
5. to mi nije u harač to me ne zanima - hàrār -ára m, haràrina ž (t. harar, ar.) vreča iz kozje dlake
- hàšiš m (t. hašiš, ar.)
1. hašiš, mamilo iz indijske konoplje
2. bot. indijska konoplja, Canabis sativa - hȅdžra ž (t. hidžret, ar.) odhod, selitev Mohameda iz Meke v Medino 622. leta; od tod muslimani računajo čas
- Héro m
1. Hercegovec
2. prebivalec iz užiškega okoliša - hràstovača ž hrastova palica, hrastov drog, predmet iz hrastovine
- hr̀vāština ž, hrváština ž
1. vrsta lahkega rdečega vina iz H. Zagorja; sjediti uz čašu -e
2. zastar. hrvaščina - hrvàt -ata m sve što potiče iz Hrvatske, vino, grah, pasulj, krmak itd.: v gostilni točijo -a; fižol je dobro obrodil, posebno hrvat
- hubèrtus m (škof Hubertus) hubertus, vrsta tkanine, površnik iz te tkanine
- indijánarica ž literarno djelo, delo iz života Indijanaca
- inkrustácija ž (lat. incrustatio)
1. inkrustacija, oskorjava: inkrustacija vodovodnih cijevi, cevi
2. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: kutija s -ama od sedefa - inkunábula ž (lat. incunabula) inkunabula, primjerak (-mer-) knjige iz prvog doba štampe, do početka 16. v.
- isèkati -ām (it. seccare) dial. izplati vodo iz čolna: isekati vodu lopaticom
- ìshititi -īm
I. izvreči, vreči iz sebe: tijelo je odmah ishitilo pokvareno jelo
II. ishititi se zvežiti se: daska se ishitila