Franja

čàrapārka ž
1. nogavičarka, delavka v tovarni nogavic
2. stroj za pletenje nogavic

čȁrdāk m (t. čardak, perz.)
1. gosposki dvorec, navadno dvonadstropna hiša, obdana z vrtom, letnikovec, v balkanskem okolju
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. lesena zgradba na stebrih, sušilnica za koruzo
4. obmejna stražnica, opazovalni stolp na državni meji, nekdaj; čardak ni na nebu ni na zemlji nekaj, kar obstaja samo v domišljiji

čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija

čàrkāč -áča m, čàrkāš -áša m, čàrkār -ára m, čȁrkadžija m vojak v prvi črti, ki začne spopad s sovražnikom

čȁrkati -ām
I.
1. bezati ogenj: čarkati vatru
2. podpihovati: čarkati svađu, zavađene drugove
3. ekspr. čečkati: nešto čarkati olovkom po papiru
II. čarkati se v manjših praskah se spopadati: cio dan, ceo dan čarkali smo se s neprijateljem

čaròjice čaròjicā ž mn. koledniki, pustne šeme z živalskimi maskami, ki v predbožičnem času in pozneje pravosl., deloma katol. in muslim. po vaseh pobirajo darove

čaršìlija m, čaršìnlija m (t. čaršyly) človek, ki dela v čaršiji, ki po nazorih pripada čaršiji

čartìzam -zma m (angl. chartism) čartizem, revolucionarno delavsko gibanje v Angliji v 1. pol. 19. st.

čáskom, čȁskom prisl. v trenutku, ta trenutek: društvo se časkom smiri

čȁslovac -ōvca m
1. obredna knjiga v pravosl. crkvi, v kateri so zbrane vse dnevne molitve, pri kat. brevir
2. nekdaj, začetnica, berilo za vaje v branju: ponovivši bekavicu Vuk počne učiti časlovac

čȁsoslov m obredna knjiga v pravosl. cerkvi, brevir, zbornik molitev in psalmov: čitati časoslov

čàtac čàca m, mn. čàci, rod. čatácā
1. zastar. bralec, kdor bere
2. lektor, redovna stopnja v pravosl. hierarhiji

čȁūš m, zval. čȁūšu (t. čavuš)
1. podčastnik, vodnik v sultanski turški armadi
2. starešina na svatovščini
3. šaljivec na svatovščini
4. pomočnik predstojnika ceha
5. nekdaj občinski oglaševalec, prim. alaj-čauš

čȅčerlija grána ž v goščavi, grmovju utrgana veja

čȅkalo s (t. čekmek)
1. klepetec v mlinu: samo čekalo čekeće
2. ropotulja za sporočanje svaril ipd.
3. mlevni mehanizem v kavnem mlinčku, mlevec
4. ročica pri turškem kavnem mlinčku

čekètalo s (t.), gl. čekalo
1. klepetec v mlinu
2. zool. godalo žuželk skakalcev
3. klepetec, klepetulja

čengìjati -ām
I. plesati v kavarni, pred gledalci
II. čengijati se zvijati se pri hoji

čestògorica ž gosta hosta v gorah: zaobišao grabovu -u

čȅšalj -šlja m, čȅšalj čèšlja m, mn. čȅšljevi
1. glavnik: češalj za češljanje, za pričvršćivanje kose
2. gujin češalj zool. peščena kačica, Schizophyllum sabulosum
3. dial. majhen sat, ki ga čebele narede v enem dnevu

četínjak -njka m plast odpadlih drevesnih igel v gozdu