Franja

tî tèbe zaim. ti: ti si prvi na redu; da mi ti dodeš u posjete; tebe se to ne tiče; dobio sam pismo od tebe; nitko te nije vidio, video na ulici; pismo smo slali tebi, a ne tvome bratu; nanesena ti je bila nepravda; baš tebe sam tražio; to te ističe pred društvom; pri tebi smo se uvijek dobro proveli; razgovor s tobom je pravi užitak

tí, tebe te, tebi ti, tebe te, pri tebi, s tabo ili s teboj lična zamj. ti: ti beri levo, jaz bom pa bral desno stran; tebe se to ne tiče; ona te ni videla; tebi sem poslal knjigo, ne njej; tebe in tvojo družino vabim na kosilo
tebe s porodicom pozivam na ručak; ona bi te rada spet videla; meni nič, tebi nič je odšel
otišao je na rekavši ni crne ni bijele; reči komu ti

galopírati -am (fr. galoper) galopirati, ti-čati u skokovima: galopirajoča tuberkuloza

kòlāder prisl. (t. kolaj gele) zastar. naj ti bo delo lahko; kolader ti bilo da bi z lahkoto dosegel, kar želiš

mašínca ž
1. razg. aparatić, strojić, mašinica: to ti je mašinca
to je odličan motor, auto
2. aparatić: mašinca za striženje las
aparatić za šišanje kose
3. žarg. puškomitraljez
4. v. mašina
5. mašinca, si ga polomil boga ti, veće gluposti nisi mogao učiniti

nàzdrāvlje prisl.
1. na zdravje: ovu čašu ispijam i velim nazdravlje
2. na zdravje, bog pomagaj (če kdo kihne)
3. ko ti kdo izreka sožalje, odvrneš: neka je ostatku nazdravlje!

rés pril.
1. istina: vse je res; to ni res
2. zaista, doista, odista, zbilja, stvarno: on res dela, kadar začne; res dobro vidim; res veliko ljudi je prišlo; res mi je žal; res, tega ne vem
zaista, to ne znam; pol za pol za šalo
pola istina, pola šala
3. tega ne more, res da ne to ne može, zaista ne
4. ne res da prideš ti ćeš doći, zar ne; je li, ti ćeš doći
5. res da je drago, pa je tudi dobro to je, istina, skupo, ali je i dobro; mladina se je res lotila dela z vnemo, pa tudi starejši ne stoje ob strani
omladina se je, istina, prihvatila posla energično, a ni stariji ne stoje prekrštenih ruku

samó pril.
1. samo, jedino, tek: samo plevel raste tu
jedino korov raste ovdje; samo kruha nima
samo kruha nema; vse je prav, samo razlaga naj bo jasnejša
sve je u redu, tek objašnjenje da bude jasnije; samo z njo govori; samo pet dni
samo pet dana; samo tukaj; samo danes; samo pije, nič ne je
samo pije, ništa ne jede
2. samo (želja): samo pojdi; samo da ne bi deževalo; samo da ga vidim, pa mi je laže pri srcu
3. ne samo ti, tudi on naj pride ne samo ti nego i on da dođe
4. samo, u slučaju: pridem samo, če bo lepo vreme

slòžiti slȍžim
I.
1. zložiti, sestaviti: složiti cjelinu od dijelova; složiti mašinu, stroj, riječ
2. zložiti, poravnati: složiti salvete, rublje
3. zložiti: složiti knjige u ormar, stvari u kutiju, drva u sanduk
4. zložiti, zviti: složiti jedra
5. zložiti, podreti: složiti šator
6. postaviti: složiti štamparska slova
7. uskladiti, uravnati: složiti pojedina mišljenja
8. pobotati, spraviti: složiti zavadenu braću
9. ubra ti: složiti tonove u akord
10. naložiti: složiti drva na vatru
11. složiti koga sa zemljom pobiti koga na tla, ubiti
II. složiti se
1. zložiti se, sporazumeti se: složiti se s čijim predlogom, prijedlogom, u nekom pitanju
2. zložiti se, enotno kaj narediti: ako se dva sata slože u kucanju
3. poleči se: dogorjele gornje glavnje popustiše, vatra se složi i zaprašta
4. leči, stegniti se: kroz šikaru opazih srnu, dadoh vatru, a ona se složi

spodrséti -im okliznuti, pokliznuti, posrnu-ti, omaknuti: noga mi je spodrsela
noga mi je omakla

stàr -a -o, komp. starejši
1. star, stari: star kot zemlja, kot svet; -i prijatelji; star lisjak
star lisac; -i vek
stari vijek, vek; -i zakon
stari zavjet; -a pravda; -a navada
stara navada, stara navika, stari običaj; -a resnica
stara istina; -a ljubezen
stara ljubav; -a kost; -i Grki; -i Slovani
stari Slaveni, stari Sloveni; človek -ega kova
čovjek staroga kova; -a cerkvena slovanščina
stari crkvenoslavenski, crkvenoslovenski jezik; pri nas je ostalo vse po -em; -o in mlado se je zbralo
skupilo se staro i mlado
2. drevan, drevni: -a legenda
3. mator, vremenit, koji ima mnogo godina: star mož; moj -i
moj matorac, moj muž; moja -a
moja žena; Đuro Pucar Stari
4. polovan, rabljen: -a obleka; -e knjige
5. bajat: star kruh
6. -i oče
djed, ded; -a mati
baka; -a šara
starudija; -a devica
usidjelica, usedelica; -a bajta
stara kuća, student sa mnogo semestara a bez ispita; iti v -i kraj
doći iz Amerike u posjete u zavičaj; biti za -ega pri hiši
biti pod starost na izdržavanju kod sina gospodara, kćeri domaćice; -a je pripeljala piščance na dvorišče
kvočka je izvela piliće u dvorište
7. koliko si star koliko ti je godina; star sem dvajset let
imam dvadeset godina; pet let star otrok
dijete, dete od pet godina: danes sem -a deset let
danas mi je deset godina

tíkanje s tikanje, oslovljavanje sa ti

àda členica za izražanje nasprotja, pa: ti me grdiš, ada vala neću da se smijem ti me zmerjaš, pa se potem menda ne bom smejala; ada za svu igru bez gusala ja ti ne bih paru tursku dao (Njegoš)

bába m, zval. bȃbo, bábo m, zval. bȃbo, bàbaja m, bàbājko m (t. baba, perz.) oče, očka: šta želiš, sine, da kupi babo kaj želiš, sinko, da ti kupi očka

bijèda ž (ijek.), béda ž (ek.)
1. beda, revščina, uboštvo: nekada su naši umjetnici umirali u -i
2. nesreča, nadloga, nevolja: moga brata snašla velika bijeda; bijeda i nevolja velika nesreča; koja ti je bijeda kaj se ti je pripetilo; navući -u na vrat priti v nesrečo; izvući se iz -e; skinuti -u s vrata otresti se nesreče; bijeda bi je znala vrag si ga vedi!
3. nadloga, križ: komarci su velika bijeda u blizini močvara
4. beda, ničnost: sjaj i bijeda Hegelove filozofije
5. kriva obdolžitev: što na ljude -e iznosite?

brȉjati brȉjēm, vel. brîj, brȉjāh -āše, aor. brȉjah brȉjā briti: majstor brije mušteriju; vjetar brije s planina; moj muž se brije triput nedjeljno; tko te pita brije li se vladika kaj se brigaš za stvari, ki ti niso nič mar

cȅsta ž, rod. mn. cêstā cesta: državna, glavna, makadamska cesta; obilazna cesta; obvoznica; prilazna cesta vpadnica; šumska cesta; industrijska cesta turistička cesta; oprema -e; auto-cesta; baciti koga na -u; mjeriti -u meriti cesto, opotekati se pijan po cesti; široka ti je cesta na voljo ti je; naći se na -i znajti se na cesti; ostati brez sredstev za življenje

čȅkati -ām
I. čakati: čekao sam te kao ozebao sunce; vrijeme, vreme ne čeka
II. čekati se sčakovati se: tu da se čekaju nedjelju, nedelju dana; čekaj se ti! čakaj ti, ko te dobim!

drâg drága drágo, dol. drāgī -ā -ō, komp. drȁžī -ā -ē
1. drag, ljub: -a osoba; -i roditelji, dragi oče i draga mamo; to ću ja tebi s -e volje učiniti prav rad ti bom to storil; vratiti milo za -o
2. zastar. drag, dragocen
3. -o kamenje dragulji

gȕbati -ām
I.
1. strastno, z užitkom opravljati
2. okuževati z gobavostjo: ako staru ne poslušaš majku, gubalo te materino miijeko če ne boš ubogal stare matere, naj ti njeno mleko prinese gobavost
II. gubati se gobaveti, postajati gobav: tako se ne gubao kao žaba gubavica