Franja

sádje i sadjè -a s voće: koščičasto sadje
koštičavo voće, koštunjavo voće; peškato sadje
zrnato voće, voće sa sjemenkom (se-); lupinasto sadje
lupinasto voće; jagodičje
sitno voće; zgodnje sadje
rano voće; južno sadje; suho sadje
sušeno voće; vkuhano sadje
ukuhano, ukuvano voće

jèsēnjača ž, jèsēnka ž sadje, ki dozoreva jeseni

míva ž (t. mejva, perz.) zastar. sadje: već je dospjela svaka miva

prȅšār m pog. prešar, kdor preša grozdje, sadje

prísmok m, mn. prísmoci prigrizek, kar se uživa ob kakšni jedi, sir, omaka, prikuha, vino, sadje: lojnu mesu ne treba -a

vȍće s
1. sadje: rano, pozno, južno, crvljivo, sušeno, trulo, zrelo, slatko, kiselo, svježe, ukuhano, kandirano voće; brati voće trgati sadje; kupiti voće pobirati sadje: tresti voće; trgovina -em trgovina s sadjem
2. sadno drevje
3. sadovnjak: čekaće nas kod Pavlova -a
4. zabranjeno voće prepovedan sad

agrúmi agrúmā m mn. (it. agrumi) agrumi, kislasto južno sadje

bjelìna ž (ijek.), belìna ž (ek.)
1. belina: bjelina kože, hartije, papira, kreča, vapna
2. svetloba: bjelina jutarnjeg neba
3. sivina, sivost: -e u kosi i bradi
4. bela obleka: ljeti se nosi bjelina
5. prazno, cenzurirano mesto v časniku: novine su pune bjelina
6. belo sadje, grozdje, jabolka, slive

bránica ž obrano sadje: jabuke -e

čȅrez m (t. čerez) predvsem suho južno sadje, pa tudi razne druge sladkarije: nosila mu šećerli ponude, šećer s mora, čerez iz Mostara

etivážnica ž sušilnica za sadje, slive, fige

gnjèčalica ž preša, stiskalnica za sadje

gradòbitina ž, grȁdobōj -oja m
1. padanje toče
2. točina, od toče pobito sadje, žito

hòšaf m, hòšap m (t. hošaf, perz.) dial. kuhano suho sadje, kompot

kȕpljenica ž dial. pobiravci, na tleh pobrano sadje: kupljenica od masline; ne valja miješati branice i -e

mȁstiti -īm
1. mastiti, drozgati, mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: bosim nogama mastiti grožđe; mastiti grožđe mašinom
2. ekspr. tepsti: mastiti koga ljeskovcem, leskovcem

mèčilo s stiskalnica, preša za sadje

mèkuša ž
1. omehčano sadje, jabolko, hruška
2. mehko seno
3. m, ž mehkužnež -nica

pèkmez m (t. pekmez, perz.)
1. mezga, kuhano sadje, s sladkorjem, brez sladkorja
2. ekspr. šleva, slabič: pekmez jedan, kako si samo tako nespretan

pètrovača ž, pètrōvka ž ob Petrovem zrelo sadje