enôten -tna -o prid.
1. comun
2. unit, unitar
3. uniform, omogen
omogén -ă (-i, -e) adj. enovit, enoten, homogen
únic -ă (-i, -e) adj.
1. edin
□ fiu unic edinec
2. edinstven
3. enoten
unifórm -ă (-i, -e) adj.
1. enoličen, uniformen; enoten
2. enakomeren
unít -ă (-ţi, -te) adj. zedinjen, enoten, složen
unitár -ă (-i, -e) adj. enoten, unitaren