Franja

polītiō -ōnis, f (polīre)

1. glajenje, izglajevanje, loščenje (leščenje), poliranje: speculi Vitr.

2. occ.
a) beljenje, čiščenje z belilom ali mavcem, tudi oblaganje (glajenje, ravnanje, ometavanje, premazovanje) sten: Vitr.
b) obdelovanje, gojenje, kultiviranje: politionem quo pacto dari oporteat Ca.

tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

sarcophagus 3 (tuj. σαρκοφάγος) mesojeden, meso najedajoč: lapis PLIN. nekakšen apnenec, ki so ga uporabljali za oblaganje krst, v katerih je mrtvo truplo v kakih 40 dneh razjedel in upepelil; najboljšo vrsto tega apnenca so lomili v troadskem Asosu, zato imenovan tudi lapis Assius. – Subst. sarcophagus -ī, m krsta, truga, rakev, rakva, sarkofag: IUV., PAUL., DIG., AUG., PRUD. – Soobl. sarcofagum -ī, n: IT.