Franja

Zadetki iskanja

  • fer(r)ūmen -inis, n (-rr- po ferrum -ūmen kakor alūmen, bitūmen; kor. *bher- kakor v conferva, ki vleče skupaj, celi rane, prim. conferveo) lepilo, klej, gumi: Plin., Petr.; f. scabrum Plin. hrapava obloga na kristalih (kot hiba); pren. o Vergilu v primeri s Homerjem: Gell., (versus) Vergilii … quodam quasi ferrumine immisso fucatior (naspr. Homeri simplicior et sincerior).
  • glūten -inis, n: LUCR., V., CELS., PLIN., starejše glūtinum -ī, n: VARR. AP. CHAR., S. FR., CELS., PLIN. (gl. glūs) klej, lep(ek), lepilo; metaf. (le v obl. glūtinum) vez, zveza: AP., HIER., PRUD.
  • leucophorum -ī, n (gr. λευκοφόρον) lepilo za zlato = lepilo, s katerim se lepi zlato na les: Plin.
  • viscō -āre -āvī (viscum) kakor s ptičjim lepilom (o)klejiti, nanesti (nanašati) lepilo na kaj, (z lepljivo snovjo) prevleči, lepiti: cum se inter articulorum coniunctiones usu commotionum viscaverit (sc. sanies) Th. Prisc.; metaf.: spirat et hinc viscantur labra mariti Iuv. mastna maz (= slina) premazuje ustnice ubogega soproga.
  • viscum -ī, n, pri Pl. v soobl. viscus -ī, m (prim. gr. ἰξός [iz Ƒιξός] omela, stvnem. wīhsela višnja, spodnjenemško wisselbere in wispel navadna [divja, ptičja] češnja, sl. višnja; beseda je morda sor. z vīrus)

    1. omela: Plin., Th. Prisc., quale solet silvis brumali frigore viscum fronde virere novā V.

    2. meton. (iz jagod omele narejeno) ptičje lepilo (ptičji lep): Val. Fl., Plin., Mart. idr., in sordibus aurium tamquam in visco inhaeresceret (sc. bestiola) Ci., laqueis captare feras et fallere visco V.

    3. metaf. limanica (limanice), starejše lepljenica: tactus sum vehementer visco (ljubezen) Pl., viscus merus vestra est blanditia Pl.; pren.: quam (sc. animam) de visco tam tenaci mortis exuistis Aug.
  • glūs, glūtis, f (prim. gr. γλία in γλίνη klej, lepilo, γλιττόν = γλοιόν lepko, lepljivo, ὁ γλοιός lepljiva snov, lepljivo olje, smola, γλισχρός smolnat, lepljiv, lepek, lat. glūten, glūtinum, glūtināre) = glūten: AUS., P. VEG.
  • līmus2 -ī, m (ali iz *loimos, sor. z linere, prim. lat. lēvis, stvnem. leim, leimo = nem. Lehm ilovica, stvnem. līm = nem. Leim lepilo, klej, apno ali pa iz *slīmos iz indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar = lat. līmāx (gl. līmāx))

    1. blato (ki se useda na dno vode), glen, mulj, palúd: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis Lucr., amnis … obducto late tenet omnia limo V., amnes limum felicem trahunt V. oplajajoče (rodovitno) blato, aqua limo turbata H., in vadis haesitantis frumenti acervos sedisse inlitos limo L.; metaf.: pectora … limo vitiata malorum O., ad limum V. do dna.

    2. črevesno blato, govno, iztrebki, lajno: Pall., lēvis l. V. kravjak (po drugih: spolzka ilovica).

    3. blato, ki se česa drži, nesnaga, umazanija: gravis veteri craterae limus adhaesit H., l. dentium Cael.

    4. glina, ilovica, il(o): limus durescit igni V., princeps l. H. prva ilovica (iz katere je Prometej oblikoval ljudi).

    Opomba: Stlat. je beseda masc. in fem. po Prisc.
Število zadetkov: 7