Franja

lēna -ae, f (menda izpos. iz gr. ληναί= βάκχαι bakhantke)

1. zvodnica: Dig., Lact., mater lena Pl., improba l. O., l. anus O. stara zvodnica, callida Tib.

2. metaf. zvodnica, vabilka, vabiteljica = ki privablja (mami) k ljubezni, grehu: Ambr., Cl., non vides, quam … quasi sui sit lena natura? Ci. kako … ljubimka tako rekoč sama s seboj, multis vox sua lena fuit O.

sāgus¹ 3 (sagīre) ostroumen, bistroumen = vedežen, vedeževalen, vedeževalski, prerokujoč, preroški, prerokovalen: PRUD. idr., aves, clangores STAT. Od tod subst. sāga -ae, f
a) modra, vedežna ženska, modrijanka, vedeževalka, prerokovalka, čarovnica, stara vešča, coprnica: CI. (gl. pod sagiō), O., H., PR., COL.
b) ker so vedeževalke pristajale tudi na to, da so delovale kot zvodnice, tudi = zvodnica: LUC. AP. NON., NON., sagae praecepta rapacis TIB.

sēductrīx -īcis, f (fem. k sēductor) zapeljivka, zavajalka, zvodnica: TERT.

viti-lēna -ae, f (vitium in lēna) zvodnica: perii hercle, ni ego illam pessumis exemplis enicasso illa hanc corrumpit mulierem malesuada † vitilena Pl.

conciliātrīx -īcis, f (conciliātor)

1. posredovalka, posrednica: opinio virtutis c. amicitiae Ci., vis orationis c. humanae societatis Ci. utemeljiteljica.

2. nesramna posredovalka: Pl.; pren.: natura blanda c. Ci. zvodnica.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

Phrȳnē -ēs, f (Φρύνη) Frína

1. sloveča hetera v Atenah: Pr., Q., Val. Max. Soobl. Phrȳna -ae, f: Arn.

2. rimska vlačuga: H.

3. neka zvodnica: Tib.