Franja

possessor -ōris, m (nom. sg. iz possidēre)

1. posestnik, lastnik, imetnik, gospodar: Lucan. idr., bonorum Ci., aut invidiae aut pestilentiae (zavidanih ali okuženih krajev) Ci., de praefecto urbis quasi possessore reipublicae magnā utrimque vi contendebatur S. fr.; pren.: Italici litoris aquilo possessor Petr.

2. zemljiški posestnik, zemlják: Col. idr., agrorum L., Col., bonorum Ci., Sullani possessores Ci., soli Suet.

3. kot poklas. jur. t.t. „posestnik tožnega predmeta“ = (ob)toženec (naspr. petitor, actor tožnik): Plin. iun., Q., Icti.

pos-sideō -ēre -sēdī -sessum (prim. potis in sedēre)

1.
a) imeti v posesti (lasti), posedovati: Ca., Ci., Pr., L., Plin., Sen. ph., Mel., Iuv., Stat., Vitr. idr., bona Ci., partem agri C., aliquid bello captum L., uniones Plin.; poseb. imeti zemljiško posest, biti zemljiški posestnik, posestvovati: Icti.
b) imeti (držati) v oblasti (v rokah, pod zasedbo): cum forum armatis catervis perditorum hominum possideres Ci.

2. metaf. imeti, posedovati: Pl. idr., nomen, huius saecli mores Pl., ingenium Ci., plus veritatis quam disciplinae Ci., magnam vim possidet paternus sanguis Ci., dea possidet diem O. dan je boginjin.

3. pren. kak kraj imeti v posesti = (pre)bivati (muditi se, zadrževati se) kje: Lucan., Mart. idr., Zephyri possidet aura nemus Pr.

Luciēnus -ī, m Lucién, rim. priimek. Poseb. Quintus Lucienus, senator l. 67, Atikov prijatelj, zemljiški posestnik v Epiru: Varr.

Nymphō -ōnis, m (Νύμφων) Nímfon

1. iz Kolofona; na Ciceronovo prošnjo je opustil svoje pritožbe proti bratu Kvintu: Ci. ep.

2. zemljiški posestnik v Kentoripi na Siciliji, žrtev Kvinta Apronija, Verovega pomočnika: Ci.