Franja

brassica -ae, f (najbrž gal.) kapus, zelje: Ca., Pl., Varr., Pr., Plin. idr.

caulis, vulg. cōlis (cōlēs), -is, m (prim. lat. cavus, gr. καυλός steblo)

1. steblo, storž kake rastl.: Varr., Col., brassica latis foliis caule magno Ca., dictamnum... carpit ab Ida, puberibus caulem foliis... comantem V., c. fabarum Plin.; pri trti vitica, ovijalka: Plin.

2. poseb. pri zelju kocen in met. zelje, kapus: Varr., Col., Plin., (vites) etiam a caulibus... refugere dicuntur Ci., qui teneros caules alieni fregerit horti H., caule suburbano... dulcior H.

3. pren. o steblastih rečeh
a) moško spolovilo: Luc. ap. Non., Cels. (z obl. coles ali colis), Serv.
b) peresni tul: pinnarum caules omnium cavi Plin.
c) steblo volovskega repa: Plin.
č) ostna cevka kobilic: Plin.

olus (pravilneje holus, stlat. helus) -eris, n bot. zelenjava, zelenjad, zelje, ohrovt, repa idr.: Ca., Varr., Col., Plin. idr., olus decoquere, prandere H.; poseb. olus atrum (gen. oleris atri) n: Col. = atrum olus (holus): Pl. = olus pullum: Col., pisano tudi skupaj: olusātrum (holusātrum) -ī, n divja zelena (Smyrnium olusatrum Linn.); gl. olusātrum.

Opomba: Heterocl. gen. pl. holerorum: Luc. ap. Non., heterocl. abl. pl. oleris: Ca.

olusculum (holusculum) -ī, n (demin. iz olus) zelenjava, zelenjad, zelje, ohrovt, repa idr.: Ci. ep., Iuv., Gell., uncta oluscula H. zabeljena.

raphanus -ī, f in m (gr. ῥάφανος) redkev:

1. f = brassica zelje, kapus: Pall.

2. f, m = gr. ῥαφανίς redkev, redkvica: Varr., Col., Plin.; to so zasačenim zakonolomcem za kazen zatlačili v zadnjik: quem attractis pedibus patente porta percurrent raphanique mugilesque Cat.

aron (arum) -ī, n (gr. ἄρον) bot. zmijavičica, zmajevo zelje: Plin. Soobl. aros -ī, f: Plin.

clīnopodion -iī, n (gr. κλινοπόδιον) bot. mačkovo zelje: Plin.

ērūca (ūrūca) -ae, f

1. zeljna gosenica: Col., Plin., Pall., Hier.

2. laško zelje, kodravo zelje: H., Cels., Col., Plin., Iuv., Mart.

euzōmon -mī, n (gr. εὔζωμον) laško zelje, kodravo zelje: Plin.

halmyridion -iī, n (gr. ἁλμυρίδιον nekoliko slan) morsko zelje (s slanim okusom), neka vrsta kapusa: Plin.

lacuturris -is, m (lacus? in turris?, menda zato, ker je ta rastl. v obdobju cvetenja podobna stolpu) velika vrsta zelja, najbrž naše glavnato zelje: Plin. (19, 141; po nekaterih rokopisnih verzijah Lacuturnenses (to besedo izpeljujejo iz krajevnega imena Turni lacus)).

lāser -eris, n (prim. lāserpīcium)

1. jelenovčev sok, „vražje govno“, „ôžnik“, azafetida (Asa foetida), na zraku strjen smolnati mleček, ki ga daje rastl., imenovana lāserpīcium ali sirpe = jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“ (Ferula asa foetida Linn.): Cels., Col., Plin., Ap., Marc., L., Cyrenaicum Col., P. Veg. (gr. ὀπὸς Κυρηναϊκός); šalj.: l. Arretinum Augustus ap. Macr. (o Mecenatu).

2. bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“: laseris radix ali radicula Plin. — Soobl. lāsar -aris, n: Plin.

lāserpīcium (lasserpītium, lāsarpīcium, lāserpītium, lāsarpītium) -iī, n (iz lac sirpīcium = mleček rastline, imenovane sirpe (gr. σίλφιον, gl. sirpe); zaradi njene smolenosti je ljudska etim. izpeljevala -pīcium iz pix smola in osamosvojila laser) bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček („vražje govno“, „ôžnik“, azafetida) (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: Ca. fr., Col., Plin., hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

sirpe -is, n (beseda izhaja iz istega vira kot gr. σίλφιον; morda je afr. izvora) bot. = laserpitium jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček, imenovan „vražje govno“ ali „ôžnik“ (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: teque oro et quaeso, si speras tibi hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

crambē -ēs, f (gr. κράμβη) kramba, vrsta ozkolistnega zelja: Plin.; preg.: occīdit miseros crambe repetita magistros Iuv. pogreto zelje = kar se večkrat ponovi.

crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

1. zasukan, kodrast, kodrav
a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).

ōlla -ae, f (stlat. aulla, aula; prim. aula¹) pisker, lonec: Varr. ap. Non., Ci. ep., Col., Iuv., Hier. idr.; preg.: ipsa olera olla legit Cat. lonec si zbira sam svoje zelje = vsakdo stori (ravna), kakor pač more (zna), olla male fervet Petr. v loncu slabo vre = slabo kaže s stvarjo, zadeva gre napačno, stvar se je začela kaziti.

rāpum -ī, n (prim. gr. ἡ ῥάπυς, ῥάφυς repa, ῥαφανίς redkev, ῥάφανος, ῥαφάνη redkev, at. = zelje, kapus, ohrovt, stvnem. ruoba, rāba = nem. Rübe, sl. repa, hr. rȅpa) bot.

1. repa (Brassica rapa Linn.) Varr., Col., Plin. idr., raporum semen L. repno seme.

2. korenski gomolj: arboris Sen. ph. — Redkejša soobl. rāpa -ae, f: Col., Aur.