Franja

coadūnatiō -ōnis, f (coadūnāre) zedinjenje, združitev, strnjevanje: Cod. I., Arn.

coalitus -ū, m (coalēscere) zveza, zedinjenje: Arn.

conciliātiō -ōnis, f (conciliāre)

1. združevanje, združitev, zveza, zedinjenje: quasi civili conciliatione et societate coniuncti (dii) Ci., totius generis hominum conciliationem colere Ci.

2. zedinjenje v mišljenju, pridobivanje (pridobitev) naklonjenosti (src) za kaj: pecuniam ei dedit ad conciliationem gratiae Ci., quae conciliationis causā leniter … aguntur Ci.; ret. pridobivanje poslušalčeve naklonjenosti s prikrito hvalo (nekakšna captatio benevolentiae): Ci. (De orat. III, 53, 205), Q. (IX, 1, 32 et IX, 2, 3).

3. nagnjenost k čemu, naklonjenost k čemu: prima est conciliatio hominis ad ea, quae sunt secundum naturam Ci.

4. met. kar obvezuje, zavezuje, priporoča, priporočilo: conciliationes naturae Ci.

concordātiō -ōnis, f (concordāre) dosega sloge, zedinjenje: Vulg.

cōnspīrātus -ū, m (cōnspīrō1) tesna zveza, zedinjenje, skladnost, ubranost, sloga: mentium animorumque concentu conspiratuque tacito Gell.

foederātiō -ōnis, f (foederāre) z(a)veza, združitev, zedinjenje: Eccl.

ūniō² -ōnis (ūnus)

I. m

1. enotnost, edinstvo, enost, enota, enica, enojka, ena: Eccl.

2. združitev, združenje, združevanje, zedinjenje, soglasje: Vulg., Hier. —

II. f metaf.

1. posamezen večji in dražji biser: Plin., Sen. ph., Val. Max., Mart.

2. bot. únio(n), nekakšna posamezna čebula (brez stranskih čebul): caepam, quam vocant unionem rustici Col.

readūnātiō -ōnis, f (*re-adūnāre) ponovna (zopetna) združitev, ponovno (zopetno) zedinjenje, obnovitev združenja: ossium Tert.