Franja

conciliātiō -ōnis, f (conciliāre)

1. združevanje, združitev, zveza, zedinjenje: quasi civili conciliatione et societate coniuncti (dii) Ci., totius generis hominum conciliationem colere Ci.

2. zedinjenje v mišljenju, pridobivanje (pridobitev) naklonjenosti (src) za kaj: pecuniam ei dedit ad conciliationem gratiae Ci., quae conciliationis causā leniter … aguntur Ci.; ret. pridobivanje poslušalčeve naklonjenosti s prikrito hvalo (nekakšna captatio benevolentiae): Ci. (De orat. III, 53, 205), Q. (IX, 1, 32 et IX, 2, 3).

3. nagnjenost k čemu, naklonjenost k čemu: prima est conciliatio hominis ad ea, quae sunt secundum naturam Ci.

4. met. kar obvezuje, zavezuje, priporoča, priporočilo: conciliationes naturae Ci.

congregātiō -ōnis, f (congregāre)

1.
a) (o živalih) združevanje, druženje, življenje v čredah: (bestiae) congregatione coetum quodam modo civitatis imitantur Ci., c. taurorum Vulg.
b) pren. (o ljudeh) družabnost, družabno življenje, sožitje: Sen. ph., Cod. Th., nos ad congregationem hominum (z ljudmi) esse natos Ci., naturalis quaedam hominum c. Ci. neki prirojen družabni nagon, prirojen čut za druženje; met. zbrana množica, zbor, družba: omnis c. filiorum Israël Vulg.

2. pren.
a) združenje, združevanje, združitev, nabor, kopičenje, nakopičevanje: defit calori c. Sen. ph. kopičenje toplote poneha, c. et conglobatio … guttarum Aug., c. unius fascis Vulg.; met.: omnis c. aquarum Vulg. vsa skupaj natekla voda, c. lapidum Hier. kup kamenja.
b) sestavljanje, sestava, povzetje, povzemanje, povzetek: argumentorum, criminum, rerum Q., personarum, locorum, temporum Q.

sociātiō -ōnis, f (sociāre) združenje, združitev, združevanje, združba, zveza: Eccl., sic igitur rata inter eos sociatio copulam nuptialem vera ratione constrinxit, ex quo commodissimum sibi conubium laetabunda, alio mentis fluctum multivida concitavit M.

ūniō² -ōnis (ūnus)

I. m

1. enotnost, edinstvo, enost, enota, enica, enojka, ena: Eccl.

2. združitev, združenje, združevanje, zedinjenje, soglasje: Vulg., Hier. —

II. f metaf.

1. posamezen večji in dražji biser: Plin., Sen. ph., Val. Max., Mart.

2. bot. únio(n), nekakšna posamezna čebula (brez stranskih čebul): caepam, quam vocant unionem rustici Col.

ūnītiō -ōnis, f (ūnīre) združitev, združenje, združevanje: Eccl.

simītū, star. soobl. = simul (indoev. kor. *sem-, prim. semel, similis, simul; beseda je morda abl. nekega subst. *simītus bivanje skupaj, druženje, združevanje, ki naj bi bil zloženka iz *sem- (prim. semel) in *eitus (prim. īre)) obenem, hkrati: non ego cum vino simitu ebibi imperium tuom Pl., ego te simitu novi cum Porthaone Pl., ita tres simitu res agendae sunt Pl., eorum inventu res simitu pessumas pessum dedi Pl., ego hic esse et illic simitu hau potui Pl., qui epistulam istam fert: ab eo argentum accipi, cum eo simitu mulierem mitti volo Pl., mecum simitu ut ires ad sese domum Pl., immo venisse eum simitu aiebat ille Pl., et equidem † simitu hau maligne vos invitassem domum ad me Pl., ut ego huc iam dudum simitu exissem vobis cum foras Pl., multas res simitu in meo corde vorso Pl., cum ipsa simitu miseritudo meorum nulla est liberum Acc. fr., gratia habetur utrisque, illisque tibique simitu Luc. ap. Non., nescio quis molam quasi asinus urget uxorem tuam, ita opertis oculis simitu manducatur ac molit Pomp.