Franja

corruptrīx -īcis, f (corruptor) kvariteljica, zapeljivka: licentia, rerum c. et morum Amm.; atrib. (kot adj.) zapeljiva: tam corruptrice provinciā Ci. ep.

il-lecebra (in-lecebra) -ae, f (illicere) vaba, vabilo, vabljenje, mamilo, zapeljivost, mik, dražilo

1. splošno: Pl., Gell., quis ignorat maximam inlecebram esse peccandi impunitatis spem? Ci., quae tanta umquam in ullo iuventutis inlecebra fuit? Ci. je imel kakšno sposobnost, da je zapeljeval mladino? Pogosto pl.: H., libidinum i. Ci., se vitiorum illecebris dedere Ci., corruptelarum illecebris irretiri Ci.

2. occ. o čarovništvu: ill. frugum Ap. začaranje žita (če kdo žito s sosedove njive zvabi na svojo); exercere illecebras magiae Ap. čarodejstva.

3. meton. (o zapeljivi osebi) zapeljivec, zapeljivka: Pl.

4. bot. meton. neka rastlina ostra komulica, bradavičnjak (Sedum acre Linn.): Plin.

il-lex² (in-lex) -licis (illicere) vabljiv, zapeljiv: Cypr., Prud., oculi Ap. zapeljive. Subst.

1. vabilec, vabnik: lectus inlex est. Pl.

2. metaf. zapeljivec, zapeljivka: Ap., Lact., Ambr.

inductrīx -trīcis, f (inductor) zapeljivka, sleparka, ukaniteljica: praedae Ap.

praestīgiātrīx -īcis, f (fem. k praestīgiātor) (slepilna, sleparska) igralka (glumačica), mamilka, sleparka, varavka, varljivka, goljufinja, prevarantka, rokohitrka, sleparka, zapeljivka: aut pol haec praestigiatrix multo mulier maxumast aut pateram hic inesse oportet Pl., et iners Marsica dudum fieret praestigiatrix M., ut si quis dicat „persuasitrices praestigiatrices atque inductrices striges“ M. — Starejša (prvotna) obl. praestrīgiātrīx (prim. praestīgiae, praestīgiātor): nunc mulier factast iam ex viro: mala's praestrigiatrix Pl.

sēductrīx -īcis, f (fem. k sēductor) zapeljivka, zavajalka, zvodnica: TERT.

temptātrīx -īcis, f (fem. k temptātor) skušnjavka, zapeljivka, starejše napástnica: Aug.

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.