Franja

lānestris -e (lāna) volnen: pallium Vop.

lāneus 3 (lāna)

1. volnen: culcita Pl., pallium Ci., infula V., vitta Pr., coma flaminis Stat. volnena obveza, načelek, effigies (o volneni podobi za nasvet vprašujoče in uspeha se nadejajoče osebe pri čaranju) H., vinculum Macr., vestimentum Vulg.; preg.: dii laneos pedes habent Macr., Porph. = lanatos pedes habent (gl. lānātus 3, 2.).

2. metaf. volnast, mehek kot volna, žametast: latusculum Cat., pira corio laneo Plin.

līnostēmus in līnostimus 3 (hibrid. līnum in gr. στῆμα = στήμων osnutek na statvah) s platnenim osnutkom (in volnenim votkom), napol platnen in napol volnen: vestis linostema Isid., vestis linostima Eccl.

vēlāmentum -ī, n (vēlāre)

1. ogrinjalo, pokrivalo, pregrinjalo, odelo, odevalo, odeja: Sen. ph., Cu.; pren.: quaerentes libidinibus suis patrocinium aliquod ac velamentum Sen. ph. pokrivalo, rjuho.

2. occ.
a) v pl. volnen ovoj, volneni trakovi, ovoj oljčnih vejic, preveza (= (pri)prošnje znamenje), s katero so prosilci za milost in varstvo povezovali oljčne vejice tako, da so konci preveze prosto viseli in prekrivali roke: ramos oleae ac velamenta alia supplicum porrigentes L., velamenta supplicum, ramos oleae, porrigentes L., oratores cum infulis et velamentis ad Romanum miserunt L., velamenta manu praetenderis supplice O., velamenta et infulas praeferentes T.
b) medic. t.t. ovoj, ovojnica: velamentum infantis intus fuit Cels., propria utrique testiculo velamenta Cels. tunicas, quae testiculos ambiunt, velamenta vocat Cels., estque id aliquanto melius velamentum cerebro quam caro Cels.

vellus¹, velleris, n (gl. vellō), nav. v pl.

1. ostrižena volna, ovčja volna, ovčji kožuh: Tib., Lucr. idr., pastores ante tonsuram inventam vellere lanam sunt soliti, ex quo vellera dicuntur V., vellera lanae H., lanae vellus Ambr., potantia vellera fucum H., vellera digitis trahere O. presti, absinthium in vellere appositum Plin.

2. metaf. volni podobne stvari, npr.
a) svilene niti, svilena preja (z dreves): velleraque ut foliis depectant tenuia Seres V.
b) ovčice (na nebu), oblački: lanae per caelum vellera ferri V.
c) snežinke: densum vellus aquarum Mart.

3. meton.
a) ovčja koža z volno, ovčje runo: Plin., atri velleris agna V., aries vellera siccat V.; occ. (odrto) ovčje ali ovnovo runo: sternitur in duro vellus utrumque (= obeh ovc) solo O., Phrixea vellera O., (sc. bidentium) stratis iacebat velleribus V.; pesn. vsaka (odrta) koža: leonis vellera O. levja koža, levína, cervina O. jelenja koža, jelenovína, ferina O. divjih živali.
b) volnen trak, volnena obveza: Parnasia vellera Stat.

birrus (byrrus, byrrhus), -ī, m (tuj.) kratek plašč (barvast, svilen ali volnen) z oglavnico (kapuco), dežni plašč: Vop., Cassian., Cod. Th. — Soobl. birrum -ī, n: Aug.

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.