Franja

afflīctus (adflīctus) -ūs, m (afflīgere, adflīgere) udarjanje, zadevanje ob kaj: nubium Ap.

allīsiō (adlīsiō) -ōnis, f (al-, adlīdere) udarjanje ob kaj, zadevanje: manuum Vulg. vitje rok.

applausus -ūs, m (applaudere) udarjanje: Stat.

caesiō -ōnis, f (caedere)

1. posek, obrezovanje, trebljenje: altera castaneae caesio Col.

2. bitje, udarjanje, ranjevanje, ubijanje: Tert.

collīsiō -ōnis, f (collīdere) trčenje, trk, udarjanje, udar, zadevanje stvari ob stvar, pretres: Marc., Vulg., assidua Amm., c. abiecti partus Iust.; pren. (gram.) kolizija, izpah samoglasnika ali zloga: Marc., Serv., Prisc.

cōnflīctātiō -ōnis, f (cōnflīctāre)

1. udarjanje stvari druge ob drugo: conflictationibus debilitari Ap.

2. occ.
a) suvanje in prerivanje (gnetenje) v gledališču za prostor: Q.
b) α) sovražni prijem, spopad v bitki: Gell. β) pren. spopad z besedami, prepir, spor: Aug., Vulg.

3. nadloga, mučenje, muka: Cypr.

cōnflīctiō -ōnis, f (cōnflīgere)

1. udarjanje stvari druge ob drugo, trčenje, trk: duorum inter se corporum Q., dentium Cael.

2. occ.
a) sovražni prijem, spopad: magna totius exercitus c. Gell.
b) pren. besedni boj, prepir, spor, navzkrižnost: c. cum adversario Ci., causarum Ci., Q., rerum contrariarum Ci.

cōnflīctus -ūs, m (cōnflīgere)

1. udarjanje stvari druge ob drugo, trčenje, trk; le v abl. sg.: lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., conflictu corporum (v boju) Ci., nubium Ci., parmarum Sil.; pren. stiska, sila: nullo fatali incommodi conflictu urgeri Gell.

2. occ. sovražni prijem, spopad, boj (v sg. in pl. v vseh sklonih): Vop. idr. pozni pisci; pren.: M.

il-līsiō (in-līsiō) -ōnis, f (illīdere) udarjanje, zadevanje, butanje: scopulorum illisiones Hier., ill. dentium atque stridor Cael.

im-pactiō (in-pactiō) -ōnis, f (in, pangere) udarjanje, trk: nubium Sen. ph.

īnflīctus, abl. -ū, m (īnflīgere) kresanje, zadevanje stvari ob stvar, (na)udarjanje: infl. dentium et labiorum Arn.

percussio -ōnis, f (percutere)

1. udarjanje: capitis Ci. po glavi, digitorum Ci. dleskanje (tleskanje) s prsti; occ. (kot glasbeni in ret. t.t.) udarjanje = dajanje takta, takt: numerorum, intervallorum Ci., sermonis Q. ton.

percussus -ūs, m (percutere) udarjanje, udar(ec), sunek: percussu crebro saxa cavantur aquis O. voda izvotli skale tako, da pogosto pada nanje, venarum inaequabili formicante percussu Plin., percussu linguae Sen. ph., percussu aquae Vitr., dentes ex percussu agitantes Cass.; pren.: non sentire percussum Sen. ph. razžalitve ne (ob)čutiti boleče.

plangor -ōris, m (plangere)

1. hrupno udarjanje, ploskanje, tleskanje, šumenje: horrificans Zephyrus proclivas incitat undas … quae tarde primum clementi flamine pulsae procedunt leviterque sonant plangore cachinni Cat., reddebat sonitum plangoris (sc. echo) O., tentat solito plangore ferire pectora O., feminis plangore (po kolku) et capitis ictu … uti oportebit Corn.

2. s tarnanjem združeno bitje po prsih, rokah, kolkih v izraz žalosti, tarnanje, žalni hrup, hrupno (glasno) žalovanje (dostikrat v povezavi s pomeni pri št. 1): Ps.-Q., Val. Fl., tu diadema imponebas cum plangore populi Ci., sublato etiam filio parvo plangore et lamentatione compleremus forum Ci., resonant late plangoribus aedes V., tecta fremunt, resonat magnis plangoribus aether V., cavae plangoribus aedes femineis ululant V., plangorem dare O., fervet iter gemitu et plangoribus arva reclamant Stat., digno plangore Nealce Hippomedonta ciens Stat., iam plangore viae, gemitu iam regia mugit flebilis Stat., nocte dilapso diem totum lacrimis ac plangoribus misella consumit Ap., ululabili cum plangore ad eum statim prosilit Ap., puerum illum parentes sui plangoribus fletibusque querebantur Ap., ea cum se diutino plangore cruciasset Ap., moenia Leptitana funestis plangoribus resonantia feminarum Amm.

pulsātiō -ōnis, f (pulsāre)

1. udarjanje, butanje: ostii Pl., scutorum L.

2. udarjanje, dreganje, suvanje, pretepanje, spozabljanje nad kom: Alexandrinorum Ci.; abs. (naspr. convicium): Corn., Icti.

3. pren.: pulsatio pudoris Paul. nasilna onečastitev, posilstvo.

pulsiō -ōnis, f (pellere) udarjanje, odpahovanje, odbijanje: Arn.

pulsus -ūs, m (pellere)

1. udarjanje: remorum Ci. (za)vesljaji, veslanje, equorum V. topòt, topotánje, cepèt, cepetánje, pekèt, peketánje, pedum Sen. ph. topot (bikov), pa tudi človeške stopinje: V., cymbalorum et tympanorum L. udarjanje (brenkanje) na … , lyrae O. ubiranje lire, brenkanje na liro, armorum T., alarum T. udar, nalet, naval, naskok, napad, terrae Amm. potres, zemljetres, venti Cass. buh, sunek, nalet; occ.: pulsus arteriarum Plin. ali venarum T., Q., Plin., Val. Max., Cels.; tudi samo pulsus Cael. bitje, utrip(anje žil), pulz.

2. metaf. vtis, nagib, pobuda, spodbuda, vpliv, dražljaj: externus pulsus animos commovet Ci., pulsu imaginum Ci., animus quatitur et afficitur motibus pulsibusque Gell.

quassātiō -ōnis, f (quassāre)

1. močno, dalje časa trajajoče tresenje, stresanje ali majanje, pretres: inrita capitum L., multa membrorum Sen. ph., quassationes Macr. telesni pretresi; metaf. nadloga: et cessavit quassatio Vulg.

2. udarjanje (predmeta ob predmet), kresanje: cymbalorum strun.

tundor -ōris, m (tundere) tolčenje, bitje, udarjanje, mlatenje: faucium tundore fatigata Ap.

*verber -eris, n (prim. verbēna), sg. (pesn.) ohranjen le v gen. in abl., klas. le pl. verbera -um, n

1. udarec, udarci (s šibo, bičem, palico idr.), udarjanje, šibanje, bičanje, pretepanje, tepenje ipd.: Pl., Ter., Plin., Cu., Q., Stat., Suet., Iust. idr., percutimur caput verbere virgae O., stimulo et verbere saevit O., magnum … robur … verbere adsiduo rotat Sen. tr.; pl.: vestigia verberum L., verberibus lacerari L., verberibus in aliquem animadvertere S., castigare aliquem verberibus Ci., legatum populi Romani verberibus excruciatum necavit Ci.

2. udarec, udarci (s kako drugo stvarjo), udarjanje, sunek, sunki, suvanje, mah, zamah, zamahovanje, udar, udarec, udarjanje, vesl(j)aj, veslanje, butanje, nalet, naletavanje, lučaj, lučanje: Sil., Lucan., Cl. idr., remorum in verbere perstant O. v vesljajih, v veslanju, trementes verbere ripae H. od butanja valov, verbere adverso siderum Plin.; pl.: verbera caudae H., ventorum Lucr. vetrni buhi, vetrni sunki, radiorum (sc. solis) Lucr., puppis verberibus (vesljaji) senis agitur Lucr., dare verbera ponto O. z rokami udarjati po vodi (o plavajočih), verbera lapidum O.

3. metaf. opomin, opominjanje, oštevanje, očitek, očitki, graja, sramotenje: contumeliarum verbera subire Ci., patruae verbera linguae H., fortunae verbera Gell. udarci.

4. meton. bič, krepelce, krepelo, gorjača, palica: Ps.-Q. (Decl.), ictus verberis O., caedit verbere O., instant verbere torto V., sub verbere centurionis T., puerili verbere moneri T. z brezovo šibo, pecora verbere domantur Sen. ph., verberibus caedere aliquem Pl., Ter., adulescentem nudari iubet verberaque afferri L., verbera saetosa (bič iz kože z dlako) movebat arator Pr.; metaf. lučalni ali pračni jermen: Sil., Lucan., stuppea torquentem Baliaris verbera fundae V.